Misli dobršnjega dela javnosti v zadnjem mesecu ali dveh so bile bržkone popolnoma zapolnjene s skrbmi glede epidemije novega koronavirusa. A ne pozabimo, da je trenutna oblast z velikim zagonom zajahala val nestrpnosti, ki se je po Evropi, pa tudi drugod po svetu, začel širiti nekje v letu 2015, ko se je odvijala tako imenovana begunska kriza. Številni prebivalci afriških in bližnjevzhodnih držav so se na videz nenadoma pojavili na mejah držav Unije in zastavilo se je vprašanje, kaj storiti s prišleki. Nekatere države so se odzvale bolj agresivno kot druge, a brez dvoma je prevladal občutek, da beguncev nihče noče zares sprejeti. Tako smo bili priča ustanovitvi raznoraznih obmejnih milic, ki naj bi prebivalce stare celine »kao« ščitile pred »vdori tujih sil«. Če gre tovrsten odziv dela populacije s skrajnimi stališči pričakovati, pa gotovo bolj bode v oči zatiskanje oči vodilnih struktur pred policijskim nasiljem in bolj ali manj sistemskim odrekanjem pravic prosilcem za azil na tako imenovani balkanski poti, kot to opisuje nedavno poročilo organizacije Border Violence Monitoring Network, dostopno na spodnji povezavi, ki so ga med drugim pripravili člani skupine InfoKolpa. 22. maja bo ob 19. uri potekal tudi webinar, na katerem bo Katja Utroša skupaj z drugimi govorniki predstavila poročilo in razmere na balkanski ruti. 

https://www.borderviolence.eu/wp-content/uploads/COVID-19-Report.pdf

Najnovejši primer prej omenjenega opisuje poročilo o tem, da hrvaška policija, sicer dobro znana po pretepanju in drugih oblikah psihopatskega znašanja nad begunci, tem na glavo riše križe z rdečim sprejem. Komentira Lea Horvat iz organizacije Are You Syrious:

Izjava

V času epidemije in posledično raznoraznih ukrepov o omejitvi gibanja ter zaprtja mej se tudi nevladne organizacije v Bosni in Hercegovini soočajo s težavami, povezanimi z izrednimi razmerami: 

Izjava

Begunci in aktivisti se soočajo tudi z napadi skrajnih desničarjev; v Srbiji so ti pogosto pripadniki Srbske radikalne stranke, ki jo vodi vojni zločinec in zelo plodni pisatelj Vojislav Šešelj. O sistemskih spodbudah za tovrstne akcije priča odločitev sodišča v Sremski Mitrovici, ki je zaradi kaljenja miru dvema aktivistoma dodelilo kazen v višini 170-ih evrov, eno aktivistko pa za pol leta izgnalo iz države. Več o tem Jack Sapoch iz organizacije No Name Kitchen:

Izjava

Po drugi strani pa slovenska policija uporablja drugačne metode vršenja pritiska nad prosilci za azil, na primer naključne »preverke«, to je legitimiranje prosilcev, ki so že v azilnem domu, in njihovo vračanje na Hrvaško. Pri tem ji pomaga meddržavni dogovor o neformalnih postopkih pri obravnavi ljudi, ki prečkajo meje. Če obstaja »dovolj dokazov« za to, da je posameznik mejo prečkal v zadnjih 48-ih urah, ga slovenska policija namreč lahko izroči hrvaški kljub zdaj že popolnoma jasnemu tveganju, da bo tam podvržen poniževanju in nasilju, če ne celo mučenju. Sicer pa je vračanje na Hrvaško zadnje čase oteženo zaradi zahtev južnih sosedov po potrdilih, da begunci niso okuženi z novim koronakoronavirusom.

Poleg navedenega je v času epidemije ministrstvo za notranje zadeve kljub nasprotujočemu pozivu Evropske komisije ukinilo sprejemanje prošenj za azil. Prostori azilnega doma in njegovih izpostav so se zato prekomerno napolnili, čeprav je število prečkanj meje v primerjavi s prejšnjimi leti razumljivo nižje. Prosilci so tako spali na vzmetnicah na tleh na hodnikih in v jedilnici, pa tudi v zabojnikih na dvorišču. Nevzdržna gneča je tako prejšnji teden privedla do ponovnega sprejemanja prošenj, kljub temu da je vlada ukinitev sprva napovedala za obdobje do prvega julija.

A kot da to še ni dovolj, so se pojavile tudi razprave o aktivaciji 37.a člena, ki bi vojski podelil policijska pooblastila. Uradni argument se je glasil nekako takole: »Zaradi izvajanja omejitvenih ukrepov potrebujemo večje število policistov znotraj države, zato želimo aktivirati vojsko za nadzor južne meje.« Hojs je dikcijo stopnjeval z neutemeljenimi predvidevanji, da bi lahko migranti z novim koronavirusom okužili vse obmejne državljane. Gre za popoln nesmisel, sploh v luči že omenjenega dejstva, da je prehodov meje veliko manj kot prejšnja leta, torej dodaten nadzor ni potreben, število okuženih tujcev pa je v primerjavi z vsemi okuženimi slovenskimi državljani malodane zanemarljivo. V javnem dopisu, namenjenem premierju Janezu Janši, predsedniku Borutu Pahorju in hrvaškima premierju in predsedniku, se je na »hojskanje« odzvalo 23 hrvaških županov. Zapisali so, da bi moralo biti varovanje meja usklajena dejavnost obeh držav, ne pa enostranska poteza katere koli izmed njiju, ter pozvali k strpnosti in človečnosti. Zaključi Sapoch:

Izjava