Biosfera povezuje
Unesco je na letni konferenci programa Človek in biosfera pred dobrim tednom dni v Indoneziji razglasil Biosferni rezervat Mura. Porečje Mure je tako postalo eno od 685 območij s takšnim statusom, območje Mure, Drave in Donave pa ima ta status že na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji, prav tako potekajo priprave za pridobitev statusa Biosfere v Avstriji. Unescova razglasitev sicer ne pomeni novih zavez državnim oblastem, temveč velja kot priznanje statusa območja s posebno biodiverziteto in sledi že obstoječim naravovarstvenim smernicam v državi.
Biosferni rezervat Mura je sicer četrti tak rezervat v Sloveniji, v preteklosti so bili namreč že ustanovljeni rezervat Julijske Alpe, Regijski park Škocjanske Jame in rezervat Kozjansko in Obsotlje. Kaj pomeni pridobitev statusa biosfere, pojasni Gordana Beltram z Ministrstva za okolje in prostor.
V biosferno območje je vključenih 16 pomurskih občin. Priznanje Unesca bi lahko za to območje pomenilo večji dostop do finančnih virov iz skladov za spodbujanje trajnostnega razvoja in razvoj turizma. Svoj pogled na pridobitev statusa biosfernega območja predstavi Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana.
Stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurju znaša 12,7 odstotka, kar je za 4,5 odstotkov več kot na ravni države. Pridobitev biosfernega območja bo tako regiji omogočila tudi dostop do razpisov za razvoj trajnostnega gospodarjenja z okoljem. Kakšen je pomen Unescovega žiga za pomursko regijo, pojasni Andreja Slameršak iz civilnodružbene iniciative Rešimo Muro!
Četudi status biosfere za oblasti ne prinaša novih zavez, temveč velja kot priznanje za delo na področju ohranjanja narave, zahteva prostorsko ureditev v treh conah. Jedrno, kjer naj bo narava nedotaknjena, cono, urejeno po načelih trajnostnega razvoja, in območja tranzitnih con, namenjena bolj industrijski dejavnosti. Več Beltram.
Ena od aktualnih civilnodružbenih in okoljevarstvenih bitk na Muri je opozicija proti gradnji hidroelektrarn. Prva naj bi bila Hrastje-Mota, za katero so še vedno v pripravi okoljska poročila. Četudi biosferni rezervat ne prinaša konkretnih zavez glede prihodnosti gradnje hidroelektrarn, pa v civilni iniciativi Rešimo Muro! Unescovo priznanje pozdravljajo.
Spomnimo, da je lani septembra potekal protest široke koalicije nevladnih organizacij pod imenom Rešimo Muro! proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota. Koncesijo za gradnjo elektrarn na Muri je leta 2005 pridobilo podjetje Dravske elektrarne, lani pa je bil v pripravi prostorski načrt za omenjeno elektrarno. Kakšno je trenutno stanje načrtov gradnje, pojasni Slameršak.
Porečje rek Mura, Drava in Donava imajo status biosfernega območja že na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji. Sedaj se tem zaščitenim območjem pridružuje še slovenski del Mure, v prihodnosti pa je načrtovana še pridružitev Avstrije.
Ob pridobitvi biosfernega rezervata v Avstriji bi tako lahko sledila še združitev posameznih nacionalnih rezervatov v enega, ki bi obsegal pet držav. Ob načrtih o 2700 novih hidroelektrarnah na Balkanu je zaščita območja vsekakor dobrodošla. Za Muro imajo Dravske elektrarne v načrtu osem elektrarn, Unescova zaščita pa bi tu do določene mere lahko prekrižala načrte energetskemu sektorju in razvoj regije usmerila v vode trajnostnega turizma.
Dodaj komentar
Komentiraj