Otok ljubezni ali več energije?
40 nevladnih organizacij, združenih v kampanji Rešimo Muro - naj Mura teče brez ovir, nasprotuje gradnji hidroelektrarn na Muri, edini slovenski še nezagrajeni večji reki. Država je namreč leta 2005 Dravskim elektrarnam podelila koncesijo za energetsko izrabo Mure. S tem dovoljenjem so Dravske elektrarne sprva načrtovale izgradnjo osmih hidroelektrarn, po 25 negativnih okoljskih poročilih pa je trenutno aktualna le gradnja hidroelektrarne Hrastje-Mota blizu avstrijske meje, za katero se pripravlja prostorski načrt. A okoljevarstveniki opozarjajo, da bi že ena hidroelektrarna izredno negativno vplivala na biološko raznovrstnost in kakovost vode.
Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro! predstavi potek kampanje in njene cilje.
Lansko leto so tako predstavniki kampanje Rešimo Muro na ustavno sodišče vložili zahtevo po presoji ustavnosti uredbe za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Argumente o neustavnosti te uredbe, zaradi katere lahko Dravske elektrarne zgradijo osem elektrarn, predstavi Andreja Slameršek.
Mura je po raznovrstnosti ribje favne najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji. Andreja Slameršek predstavi biotsko raznovrstnost porečja Mure.
Ob izgradnji hidroelektrarn bi se tako ribje populacije precej zmanjšale. Magister Igor Miličić z Ribiške zveze Slovenije opiše negativne posledice hidroelektrarne na ribjo populacijo in raznovrstnost ribjih vrst.
Posledice gradnje dravskih in savskih hidroelektrarn na tamkajšnji vodni živelj predstavi tudi Andreja Slameršek, ki nujo po ohranitvi Mure takšne, kot je, utemeljuje tudi s tem, da je to zadnja nepregrajena večja reka v Sloveniji:
Ministrstvo za infrastrukturo v pisni izjavi zagovarja potrebnost izgradnje hidrolelektrarne Hrastje-Mota. Ministrstvo opozarja predvsem na nujnost upoštevanja dejstva, da je na avstrijskem delu Mure 34 elektrarn:
“Energetski strokovnjaki so že takrat opozarjali na dejstvo, da je reka Mura pregrajena na avstrijski strani, na naši strani pa ne. Posledica tega je, da Mura ne prinaša proda na slovenski del Mure, medtem ko ga s slovenske Mure odnaša naprej s tokom, kar še pospešuje v večini regulirana struga. Posledično se struga Mure na naši strani poglablja, kar vpliva tako na razmere v okolici same Mure kot tudi širše na raven podtalnice. Nižanje nivoja gladine reke in podtalnice povzroča težave tudi v kmetijstvu in naravnem okolju z izsuševanjem mrtvic. Da bi to omilili, je nujno tok Mure upočasniti in dvigniti gladino reke, kar je možno storiti z ustreznimi zajezitvami rečnega toka, te pa je smiselno izkoristiti za energetsko rabo.”
Z ministrstva za okolje pa so sporočili, da “Okoljsko poročilo za HE Hrastje-Mota sicer še ni potrjeno, saj je še vedno nepopolno in ne upošteva vseh možnih vplivov na varovana območja, zato se dopolnjuje.” To, da je Mura del območja Natura 2000, pa da pomeni, da je treba sicer še posebej pozorno preveriti ustreznost območja za posege, a da “samo dejstvo, da se razvojna dejavnost nahaja v območju Natura 2000, pa ni že vnaprej izključujoče” za gradnjo.
Proti gradnji hidroelektrarn pa niso le okoljevarstveniki. Eliza Horvat, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, predstavi svojo vizijo turizma, vezanega na Muro, in pojasni, kako bi gradnja hidroelektrarne na Muri škodovala turizmu ob Muri.
Andreja Slameršek predstavi mnenje županov in prebivalstva ter predstavi, kako poskušajo Dravske elektrarne vplivati na javno mnenje.
Za zaključek Andreja Slameršek pojasni, kako je intenzivno kmetijstvo že dodobra obremenilo porečje Mure, ki tako ni primerno za nadaljnje posege, kot so hidroelektrarne.
Offsajd je pripravila Gea.
Dodaj komentar
Komentiraj