V britanski laburistični stranki so se začele volitve, na katerih bodo izbirali novega predsednika stranke, trajale pa bodo slab mesec dni. Največ prahu je dvignila kandidatura Jeremyja Corbyna, najbolj levega izmed štirih kandidatov. Ta v javnomnenjskih raziskavah že od začetka kampanje prepričljivo vodi.

Volitve je sprožil odstop Eda Milibanda, pod čigar vodstvom je stranka na nedavnih državnozborskih volitvah doživela nepričakovano hud poraz in vodstvo države vnovič prepustila konservativcem. Tako Corbynov štab kot tudi mnogi volivci so za to okrivili preveč sredinsko pozicijo laburistične stranke, ki jo zdaj želijo popeljati nazaj na levo.

Izjava

Takšna pozicija je seveda spodbudila močno reakcijo med trenutno vladajočo garnituro. Mediji ga zaradi podpore Palestini označujejo za antisemita, trdijo, da je neizvoljiv na nacionalnih volitvah in objavljajo špekulacije o domnevnih čistkah v laburistični stranki v primeru njegove zmage. Obenem mu očitajo tudi prijateljevanje z organizacijama Hamas in Hezbolaah. Medijske objave o volilni tekmi pokomentira Joel Benjamin, družbeni aktivist za reformo finančnega sistema:

Izjava

Med Corbynu sovražne medije se uvršča tudi Guardian, ki med osrednjimi britanskimi mediji velja za najbolj progresivnega in je na zadnjih volitvah odkrito podprl laburistično stranko. V trenutni volilni tekmi o Corbynu poroča predvsem negativno, njegovo uredništvo pa tudi uradno za predsednico stranke podpira Yvette Cooper. Takšno stanje komentira Benjamin:

Izjava

Kljub medijskim naporom podpora Corbynu ne upada. V zadnjih tednih se je v laburistično stranko vključilo več sto tisoč novih članov, večina njih z namenom podpreti Corbyna. Znotraj stranke so se zato že pojavile težnje, da bi novo včlanjevanje omejili:

Izjava

Velik del novo odkritih podpornikov, ki jih je pritegnil Corbyn, so dosedaj apolitični mladi, za katere sam upa, da bodo kmalu postali aktivni člani stranke. Se torej na britanskem političnem prizorišču pojavlja nova politična sila? Joel Benjamin:

Izjava

Corbyn zagovarja gospodarski program, ki bi temeljil na tako imenovanem “ljudskem kvantitativnem sproščanju”. Gre za navezavo na kvantitativno sproščanje, to je monetarno politiko, ki se je že nekaj let poslužujejo centralne banke mnogih razvitih držav in v okviru katere z odkupovanjem obveznic in finančnih instrumentov vlivajo nov denar v bančni sistem. S tem naj bi pomagale bankam pri investicijah, dejansko pa omenjeni virtualni denar pogosto ostane znotraj bančnega sistema in ne doseže realnega gospodarstva.

Corbyn bi vzpostavil podoben program, le da bi nov denar preko državnih investicij namesto v banke usmeril v gospodarstvo. Poleg tega se, kot že omenjeno, zavzema za renacionalizacijo železnic, dela energetike in pošte. Gre torej za klasičen program državnih investicij, ki pa je požel številne kritike, češ da bi povzročil nekontrolirano inflacijo in uničil temelje britanskega gospodarstva. Prisluhnimo nekaterim kritikom, začenši s Tonyjem Blairom:

Izjava

Svojo kritiko je na predvolilnem shodu podala tudi Yvette Cooper, protikandidatka za voditeljico stranke in favoritinja časnika Guardian:

Izjava

Kljub za britansko politično sceno radikalnemu programu pa Joel Benjamin meni, da Corbynov socialdemokratski program poslovnim in finančnim interesom le ni tako nevaren:

Izjava

OFFsajd sta pripravila Zwitter in vajenka Katja.