Bolnopolje
Občina Dobrepolje, ki večinoma pokriva istoimensko kraško polje, ugnezdeno med grosupeljsko, ribniško in novomeško občino, je letos v sredini pandemije covida-19 ostala brez zdravnika. Od slabih 3900 prebivalcev jih je bila dobra polovica prijavljenih pri koncesionarjih v občinski ambulanti, ki pa so se odločili, da pogodbe z občino ne bodo podaljšali, pojasni direktorica Zdravstvenega doma Grosuplje Štefka Zaviršek.
Kot omenjeno so se težave z zdravstveno oskrbo v občini začele pred dvema letoma, ob odhodu dolgoletnega zdravnika v lokalni ambulanti. Ta je zbolel zaradi izgorelosti, ki je bila neposredna posledica preobremenjenosti, in se po bolezni ni mogel oziroma hotel vrniti na svoj nekdanji položaj. Takratni župan je težavo reševal z dvema koncesionarjema, ki sta poleg svojih zadolžitev v okoliških domovih za ostarele vsak prevzela še polovico Dobrepoljcev. A ta rešitev ni zdržala dolgo in ena izmed koncesionark se je iz videmske ambulante preselila v sosednjo vas Struge. Ni povsem jasno, kaj je botrovalo nestrinjanju, ali je šlo za prepir med zdravnikoma ali spor z občino, a v prvi polovici letošnjega leta sta oba prekinila sodelovanje z dobrepoljsko občino.
Zaviršek pojasni, da so izpad poskušali rešiti z reorganizacijo bližnjih zdravstvenih ustanov, ki pa so tudi same močno obremenjene.
Po njenem prepričanju je edina možna rešitev za nastalo situacijo, ki bo vsaj približno dolgoročno rešila težavo, nov koncesionar.
A situacija v Dobrepolju dobro ponazarja prav problematiko koncesionarske rešitve zdravstvene oskrbe na periferiji. Koncesionarji namreč zdravstveno oskrbo nudijo povsem po tržnem principu in lahko kadarkoli, v primeru, da dobijo boljšo ponudbo drugje, prenehajo s svojo dejavnostjo. V trenutku kroničnega pomanjkanja zdravnikov na trgu to pomeni, da bodo brez oskrbe ostale prav revnejše periferne občine, kjer po večini živi starejše, zdravnika nujno potrebno prebivalstvo. Koncesionarji ob tem, prav tako kot zdravniki v zdravstvenih domovih, delajo veliko več, kot določajo normativi, kar dodatno preobremenjuje sistem.
Problematika dobrepoljske ambulante je v resnici del širše problematike kroničnega pomanjkanja družinskih in splošnih zdravnikov v Sloveniji. Osebni zdravniki splošne medicinske stroke, ki opravijo večino primarnih pregledov, so med najbolj iskanimi zdravstvenimi delavci. Razlogi za pomanjkanje osebnih zdravnikov so večplastni, večina pa jih je zakoreninjenih globoko v ureditvi slovenskega zdravstvenega sistema. Slovenija je po številu zdravnikov na samem repu med državami Evropske unije. Situacija se je sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšala, saj se je število zdravnikov povečalo za desetino, a ob staranju prebivalstva in upokojevanju starejših generacij zdravnikov teh preprosto ni dovolj.
Ob pomanjkanju zdravnikov zato vsaka minimalna razlika v ugodnostih, ki jih lahko ponudijo različni sektorji zdravstvenega sistema, pomeni hud udarec za tisti del zdravstva, ki zdravnikom ponuja nekoliko slabše pogoje. Neskladje med sistemom nagrajevanja specialistov in družinskih zdravnikov in neprivlačnost življenja na periferiji tako skupaj ustvarita hudo pomanjkanje družinskih zdravnikov na podeželju, ki jih po nekaterih ocenah primanjkuje že več kot 300. Zaradi njihovega kroničnega pomanjkanja jih je večina močno preobremenjenih. Po podatkih zdravniške zbornice imajo osebni zdravniki povprečen glavarinski količnik 2400, po priporočilih stroke pa ta ne bi smel preseči številke 1800.
Količnik nakazuje obremenjenost zdravnika s številom pacientov, za katere je zadolžen, in ob višjih vrednostih pomeni, da ima zdravnik premalo časa za kvalitetno obravnavo pacienta. Takšno hitenje s pacienti ima lahko hude posledice za njihovo zdravje, saj zdravnik nima dovolj časa, da ustrezno pregleda zdravstveno stanje pacienta ter oceni njegovo zdravje, kaj šele da bi se ob morebitnih nevarnih simptomih poglobil v strokovno literaturo. Poleg zdravja pacientov pa tak tempo, kot je razvidno iz primera prvega dobrepoljskega zdravnika, ki je izgorel, načenja tudi zdravnike same, ki takšnih obremenitev ne zdržijo dolgo.
Strah pred napakami in izgorelost dodatno potencirata problem pomanjkanja zdravnikov, saj nekateri ne morejo prenesti takšnih obremenitev oziroma niso pripravljeni sprejeti odgovornosti za resne napake zaradi hitenja, ki lahko ogrozijo zdravje pacientov. Neurejeno področje tako ustvarja vrtinec težav in nesporazumov, ki se med seboj ojačujejo in, kot na primer v Dobrepolju, v končni fazi povsem ohromijo zdravstveni sistem perifernih ruralnih območij. Občine in prebivalci teh območij, že tako pogosto ekonomsko in socialno deprivilegirani, so tako prisiljeni težave reševati z ad hoc dogovori in pogodbami s koncesionarji. Takšni dogovori onemogočajo dolgoročno zdravstveno varnost teh območij, ob odpovedih ogrožajo zdravje najbolj ranljivih skupin in preprečujejo dolgoročni razvoj podeželja.
Dodaj komentar
Komentiraj