Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika je v ponedeljek sporočil, da ne bo kandidiral na naslednjih volitvah. Predsednikova prejšnja napoved, da bo kandidiral še za peti mandat, je 16. februarja sprožila proteste po celotni državi. Protestniki so poleg njegovega odstopa zahtevali menjavo vlade in daljnosežne politične spremembe. Poleg slabšanja ekonomskega položaja v državi je ljudi zmotila nezmožnost predsednika države, da bi opravljal osnovne politične naloge. Po možganski kapi, ki ga je zadela leta 2013, je namreč delno paraliziran in prikovan na invalidski voziček, v javnosti pa njegovega glasu ni bilo slišati že pet let. Protesti so potekali med njegovim obiskom bolnišnice v Švici, od koder je v pismu tudi napovedal omenjene spremembe.

Poleg zamenjave predsednika je obljubil tudi ustanovitev nove prehodne vlade in novega ustavnega kongresa. Na kongresu bodo predstavniki vseh političnih strank po njegovih besedah razpravljali o potrebnih političnih spremembah in spisali novo ustavo. V ustavi so sicer že leta 2016 omejili predsedniško funkcijo na dva mandata, a so slučajno izvzeli aktualnega predsednika, saj spremembe bojda ne morajo delovati retroaktivno. Po referendumu, na katerem bodo ljudje lahko o novi ustavi glasovali, pa bodo izpeljali tudi predsedniške volitve. Čeprav so se po predsednikovem pismu v Alžiriji napovedani protesti spremenili v spontane zabave in veselje, so mnogi skeptični glede resničnih namer ukrepov. Po njihovem mnenju predsednik zgolj zavlačuje in podaljšuje trenutni mandat, saj je z ukrepi volitve premaknil na še nedoločen datum v prihodnosti. O napovedanih spremembah Amor Šabi, alžirski novinar in urednik spletnega portala Atlas Times:

izjava

Očitno so protesti huje prizadeli notranji ustroj vlade, kot je  kazalo na prvi pogled. Pred protesti je bila napoved rezultata volitev jasna:

izjava

Odločitev predsednika je presenetila tudi strokovnjakinjo za politiko severnoafriških držav Mario Josuo iz nemškega inštituta za globalne in regionalne študije GIGA Hamburg:

izjava

Šabi opozarja, da politične elite, ki vodijo državo, verjetno zgolj čakajo na umiritev razmer in jasnejšo predstavo o tem, kdo je  organiziral proteste, preden ukrepajo:

izjava

Alžirska vladna struktura je sicer v osnovi podobna drugim sekularnim vojaškim avtoritarnim državam v regiji, a ima svoje posebnosti. O teh Josua:

izjava

Za zdaj po njeni oceni ni resnih sprememb v teh vodilnih strukturah:

izjava

Alžirija je bila sicer ena najpomembnejših in največjih francoskih kolonij, zato ima Francija v državi še vedno precejšen vpliv. Kljub temu se je francoska vlada na proteste odzvala šele po pismu predsednika, v katerem je napovedal spremembe, in ga pozdravila:

izjava

Tudi druge evropske države se po večini niso odzvale na proteste v Alžiriji. Razloge za to lahko verjetno iščemo v politični zmedi in nestabilnosti, ki sta sledili padcem avtokratskih režimov v drugih arabskih državah, na primer Libiji. Josua vseeno od držav EU pričakuje bolj jasne odzive na strukturne probleme severnoafriških držav:

izjava

Zaradi nenadne odločitve predsednika še ni jasno, ali so protestniki zadovoljni z napovedanimi spremembami. Nekatere izmed skupin, ki so organizirale proteste, so že napovedale nove shode. Te skupine zahtevajo odstop celotne politične elite, ne zgolj predsednika Bouteflike, kar bo bržkone veliko težja naloga.