Božja stranka proti Izraelu
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na obisku mesta Kirjat Šmona, ki leži ob severni meji Izraela z Libanonom, zagrozil libanonskemu šiitskemu gibanju Hezbolah. Dejal je, citiramo: »Na severni meji stojim z našimi herojskimi borci, poveljniki in gasilci. Včeraj je tu gorela zemlja in zadovoljen sem, da ste požar pogasili. A zemlja je gorela tudi v Libanonu. Kdor misli, da nas lahko rani in da bomo sedeli križem rok, dela veliko napako. Pripravljeni smo na zelo intenzivno akcijo na severu. Na tak ali drugačen način bomo severu povrnili varnost.«
Izraelska ministra za finance in nacionalno varnost, Bezalel Smotrič in Itamar Ben Gvir, sta že prejšnji teden pozvala k vojni proti Hezbolahu in okupaciji libanonskih ozemelj, kjer ima šiitsko odporniško gibanje svoja oporišča. Sicer sta oba politika še bolj desna od Netanjahuja in si rada privoščita radikalnejša stališča od tistih, ki jih uradno komunicira vlada. Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je odgovoril, da si skupina širitve konflikta z Izraelom sicer ne želi, a je pripravljena na vojno, če jo bo Izrael vsilil.
Izraelska vojska se z Hezbolah vse od oktobra redno obstreljuje, prav tako Izraelci redno bombardirajo južni Libanon. A zaostrena retorika sledi uspešnim napadom Hezbolaha na severno izraelsko ozemlje. Mesto Kirjat Šmona so izraelske oblasti evakuirale, v okolici mesta so z raketami borci Hezbolaha povzročili več požarov.
Ameriška nevladna organizacija Human Rights Watch je prav danes izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da izraelska vojska v napadih na civilne objekte južnega Libanona uporablja prepovedani beli fosfor. Hezbolah je včeraj sporočil, da je drugi dan zapored proti izraelski vojašnici poslal eskadriljo brezpilotnih letalnikov. Pravijo, da gre za odgovor na smrtonosni izraelski napad na Libanon. Poleg brezpilotnih letal je Hezbolah sporočil, da je ta teden izstrelil več deset raket katjuša proti izraelskim ciljem na Golanski planoti, ki jo Izrael okupira od leta 1967.
Zgodovinar Isa Blumi s stockholmske univerze pojasni, da je Hezbolah v preteklih mesecih uspel razkriti šibkosti Izraela s penetracijo izraelskega sistema zračne obrambe, znanega kot železna kupola.
To je razlog, da je Hezbolah bil uspešen v svoji vojaški operaciji proti sionističnim silam, čeprav naj bi se skušal izogibati eskalaciji vojne.
Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, navede razloge, zakaj si Izrael sicer vojne želi bolj kot Hezbolah. Predvsem gre za značilne sionistične ekspanzionistične cilje.
Hezbolah je del sil odpora proti imperialistom, vključno z Izraelom, na Bližnjem vzhodu. Gre za milice od Irana do Iraka in Sirije ter Libanona, ki so vsaj delno pod vplivom Irana. Blumi meni, da je sodelovanje med silami odpora omejeno, in sicer zaradi nevarnosti, da bi obveščevalci prestregli njihovo komunikacijo. Podobno je bilo med pripravo operacije Nevihta Al Aksa, ko so se različne skupine znotraj palestinske rezistence usklajevale s sporočili, napisanimi na papir.
Da je učinkovita tudi Hezbolahova obveščevalna služba, nakazuje dejstvo, da z droni napadajo šibke točke sionističnih oporišč. Imajo pa precejšnje težave z vohuni znotraj Libanona.
Največja opora izraelskem interesom so notranji libanonski politični konflikti, a Blumi poudarja, da ima Hezbolah znotraj Libanona še vedno dovolj podpore.
Libanon se že vrsto let sooča s hudo ekonomsko krizo in brezposelnostjo. Protiuporniški glasovi znotraj države tako sedaj za izvor težav obtožajo Hezbolah ter sirijske in palestinske begunce, čeprav je izvor težav politična razcepljenost, ki so jo ustvarili že francoski kolonializatorji.
Dve glavni politični zavezništvi v Libanonu natančneje opiše Šterbenc.
Zaradi notranjepolitičnih konfliktov se medsebojno sovražni bloki ne morejo uskladiti, kar pomeni, da je libanonska politika imobilizirana. Tako libanonski premier Nadžib Mikati opravlja tudi funkcijo predsednika države. V praksi nastopa precej prozahodno.
Dodaj komentar
Komentiraj