Branko in the sky with diamonds*

Branko in the sky with diamonds*

Oddaja
14. 12. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Tlačani in ostali Slatinčani in Slatinčanke, posluh! Govorili bodo njihova razvojno-turistična visokost, kralj Branko Kidrič:

Mogočna turistična infrastruktura v Rogaški Slatini in referendumski pobudi
 / 11. 8. 2020
»Vesel sem, da so ljudje podprli gradnjo najvišjega stolpa in prepoznali pomembnost vlaganja v razvoj naše občine tudi v prihodnje. Predvsem sem zadovoljen, da se bo naša občina lahko še naprej razvijala v dobrobit vseh občanov in ponudila nekaj   več. To potrjuje tudi, da se ljudje zavedajo, kako pomemben je razvoj in kako občina potrebuje priložnosti, ki jih s seboj prinaša projekt.«

Govorili so in kar so povedali, so povedali. To drži. Več ne bodo govorili! Vsaj ne za našo oddajo, saj nimajo časa. Poleg tega pa mora svoje delo dokončati občinska volilna komisija.

Če je to tako, naj številke, ki so pomembne za razvoj gospodarstva, turizma in splošni napredek Rogaške Slatine, kot na občini radi rečejo visokoletečemu načrtu za postavitev razglednega stolpa Kristal, interpretiramo sami. Naknadnega občinskega referenduma, na katerem so občani odločali o odloku, ki v občinski podrobni prostorski načrt umešča izgradnjo stolpa, se je udeležilo 3840 Slatinčanov od skupno 9879 volilnih upravičencev. Med njimi jih je 56 odstotkov glasovalo za stolp in s tem narisalo zmagoslaven nasmešek na obraz župana Branka Kidriča in ostalih projektnih ideologov. Če to prevedemo v oprijemljive številke, je za gradnjo stolpa glasovalo 446 Slatinčanov več, kot se jih je odločilo proti gradnji. Rezultat komentira pobudnica referenduma Eva Žgajner.

Izjava

Mogočna turistična infrastruktura na obzorju v Rogaški Slatini
 / 6. 8. 2019
Kot smo videli pri nedavnih volitvah za predsednika Združenih držav Amerike, pa lahko rezultat iz različnih zornih kotov izgleda povsem drugače. To seveda ne spremeni končnega izida, a nam lahko ponudi izhodišče za interpretacijo. Ker drugi statistični podatki niso javno dostopni, lahko analiziramo kvečjemu število glasov iz posameznih geografskih delov občine. Tako lahko opazimo, da so prebivalci mesta Rogaška Slatina povečini, to pomeni 55-odstotno, glasovali proti postavitvi stolpa na eni najnižjih točk središča mesta. V človeških številkah je to 1041 volivcev ali 190 glasov več, kot jih je glasovalo stolpu v prid. Vendar pa ta razlika izgine, če mestu dodamo še vasi, ki spadajo v Mestno krajevno skupnost Rogaška Slatina. V tem okviru je za stolp glasovalo 1645 Slatinčanov, torej 158 več, kot jih je glasovalo proti. Če temu dodamo še rezultate krajevne skupnosti Kostrivnica, kjer je za stolp glasovalo 357 volilcev, proti pa 141; in krajevne skupnosti Sveti Florijan, kjer je stolp prejel 94 glasov, nasprotnikov pa se je na volišču zbralo 34, dobimo končni rezultat. Eva Žgajner nadaljuje z opažanjem, da se pri takem pregledu rezultatov kristalizira razpotje, značilno za slatinsko in celotno slovensko družbo.

Izjava

Avtoritarne osebnosti na lokalni ravni
 / 29. 9. 2020
Medtem ko so se Slatinčani odločali, ali bodo razgled iz mesta pretrgali s 106-metrskim betonskim stolpom, se je še jasneje pretrgala vez med občinskimi odbori političnih strank v občinskem svetu, ki po besedah župana Kidriča nima opozicije. V lase so si na ravni družabnih medijev kot ničkolikokrat doslej skočili podporniki večne županske kandidatke socialdemokratov Andreje Flucher in falanga podpornikov vsega, kar predlaga župan. Povzame Žgajner.

Izjava

Vendar poleg najrazličnejših klevet, namigovanj in ostalih demagoških pristopov, ki po navadi spremljajo demokratično odločanje, večjih nepravilnosti v poteku referenduma ni bilo zaznati kljub zmedi zaradi zdaj že pregovorno oteženih pogojev med epidemijo.

Izjava

Na drugi strani je epidemija močneje ovirala predvolilno kampanjo, ki je tako lahko potekala zgolj digitalno. To pomeni natanko to, kar si predstavljate - ogromno količino objav in komentarjev na Facebooku, a zelo malo povedanega. Nasprotniki gradnje stolpa so se zgostili na straneh Mi smo Slatna, Razgledni stolp v centru Rogaške?, Odbor za zaščito slatnskega zračnega prostora ter na Facebook strani občinskega odbora Socialnih demokratov. Na drugi strani pa so se podporniki gradnje stolpa, kar podrazumeva podpornike trenutnega večnega župana Kidriča, osredinili na strani Stolp Kristal - zakaj pa ne?, ki je vprašanje na koncu kasneje umaknila. Potek kampanje oriše Žgajner.

Izjava

Kljub trudu volilne komisije, da bi referendum izvedla čim bolj v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in demokratičnimi načeli, pa brez odklonskih dejanj posameznikov ni šlo. Medtem ko je eden izmed mladih podjetnikov in gorečih podpornikov župana Kidriča in njegovega Kristala, verjetno v šali, ponujal 100 evrov vsakemu, ki bi glasoval za stolp, ni bilo v ravnanju občinskega svetnika iz vrst Slovenske demokratske stranke Ivana Mijoška zaznati prav nič humornega. Svetnik je namreč svojo izpolnjeno glasovnico za stolp fotografiral poleg osebnega dokumenta in to s ponosom objavil na svoji Facebook strani, kar je klasična kršitev volilne zakonodaje, ki omogoča volilne prevare. Kljub temu je pobudnica referenduma Eva Žgajner prepričana, da to ni vplivalo na izid volitev, tako da nadaljnjih postopkov za preprečitev gradnje stolpa ne bo izvajala.

Izjava

Neposredno odločanje Slatinčanov o odločitvah njihovega občinskega sveta zagotovo predstavlja pomemben trenutek v politični zgodovini mlade občine Rogaška Slatina. A Žgajner ne verjame, da bo prišlo do pomembnih političnih sprememb, če se ne bodo zamenjali kandidati na lokalnih volitvah, ki se v skoraj isti zasedbi za županski stolček potegujejo vse od ustanovitve občine leta 1994.

Izjava

Ko potegnemo črto pod računom, ugotovimo, da bo stolp Kristal kljub pomislekom o primernosti urbanistične umestitve, vprašljivi finančni konstrukciji projekta in nezadovoljstvu skoraj polovice občanov vzniknil na degradiranem območju starega mizarstva pod Tržaškim hribom. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu bo tako z uradnimi rezultati sprejet, naslednji korak k izgradnji bosta izdelava projektne dokumentacije in pridobitev pravnih dovoljenj. Vse manj pa so lahko Slatinčani in Slatinčanke prepričani o izvedbi spremljevalnega projekta, s katerim je občina izgradnjo stolpa pred dvemi leti upravičevala - Evropskega orglarskega centra v vrednosti 400 milijonov evrov. Idejni vodja projekta Anton Škrabl, slavni orglar, je namreč vse od začetka javnega zanimanja za stolp medijem nedostopen. 

Steklarna Rogaška
Težave steklarne v Rogaški Slatini
 / 31. 1. 2020
A to naj ne zmanjšuje slatinskega ponosa, ko bodo opazovali vztrajno rast stolpa falične oblike. Ne obupujte, saj je tudi stolp tako kot mineralna voda plod mitoloških naključij. Zgodovinarji že zapisujejo: “Tezej je Minotavra ubil, Dedal pa je s sinom pobegnil s Krete. Za pobeg je na leseno ogrodje z voskom pritrdil ptičje perje in izdelal krila. Ikarju je naročil, naj ne leti previsoko, saj mu bo sonce stopilo vosek. Ikar pa ga ni poslušal in je tako strmoglavil v morje. Dedal mu je v večni spomin postavil najvišji razgledni stolp v Sloveniji in najvišjo zgradbo širnega Kozjanskega in Obsotelja, ki bo za vekomaj metala senco na nepravilnosti v Steklarni Rogaška.”

 

*Branko na nebu z ˝diamanti˝, po sladbi The Beatles: Lucy in the sky with diamonds.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness