Bratstvo Madžara in Nemca
Ko imaš dvotretjinsko večino v parlamentu, kot jo ima madžarska vlada, si lahko privoščiš marsikaj. Od reform pravosodja, predčasnega upokojevanja ustavnih sodnikov, insceniranih protikorupcijskih procesov do gladkega pomedranja lastnih parlamentarnih pravilnikov in nenazadnje delavske zakonodaje. Če si dolga leta pred tem počasi in vztrajno v imenu konkurenčnosti razbijal delavske organizacije, nižal sindikaliziranost in omejeval kolektivna pogajanja, je ta naloga še toliko lažja. Edino, na kar moraš biti pri tem pozoren, če se gre česa naučiti iz madžarskega primera, je, da ob izvajanju vsega naštetega ne izpadeš še povsem aroganten in samovoljen.
Cinizem na stran, predlog nove delavske zakonodaje, ki je bil po hitrem postopku in po manj kot enem tednu javne razprave potrjen v parlamentu, se bere kot mokre sanje vsakega prostotržnega fanatika. Poleg dviga zakonsko dovoljenega maksimuma števila nadur z 250 na 400 ur letno ter podaljšanja roka izplačila nabranih nadur z enega na tri leta zakon delodajalcem omogoča tudi sklepanje individualnih pogodb o delu in nadurah mimo kolektivnih pogodb. Prav tako fleksibilizira pogoje zaposlitve za delavce, ki jih bodo delodajalci lahko zaposlovali in odpuščali glede na trenutne gospodarske cikle in tržna nihanja. Da je v madžarski javnosti predlog poimenovan “suženjski zakon”, ne preseneča.
Protesti proti zakonu so se v Budimpešti začeli že v soboto, ko pa je bil predlog v sredo na kaotični parlamentarni seji potrjen navkljub poskusom opozicijskih poslancev, da bi sejo obstruirali, so se še dodatno zaostrili. Na protestih je bil prisoten tudi sodelavec aktualnopolitične redakcije Vid Jančič:
Omenjena delovna zakonodaja pa ni vse, kar je vlada v sredo potrdila in pomaga podžigati proteste:
Protestni shod po mestu se je ustavil pred sedežem stranke Fidesz, prišlo pa je tudi do spopadov s policijo.
Elisabeth Katalin Grabow, novinarka politične redakcije Budapest Times, opozarja na pristransko poročanje državnih medijev v Orbanovi Madžarski.
Grabow nadalje poudarja, da so sindikalne organizacije prve javno problematizirale zakon, še bolj zanimivo pa je dejstvo, da so jih v boju proti zakonu takoj podprli nemški sindikati zaposlenih v avtomobilski industriji:
Madžarski sindikati sicer sledijo trendom v Evropi. Njihova moč usiha, število članov je vse nižje. Nasprotovanje novi zakonodaji je bilo posledično neuspešno.
Kot omenjeno, je bila ravno nemška avtoindustrija eden ključnih podpornikov nove zakonodaje. Konkretno naj bi se za novo tovarno avtomobilskega proizvajalca BMW potegovala Slovaška in Madžarska, problematični zakon pa naj bi madžarska vladna pogajalska ekipa ponudila v tekmi za nemško investicijo.
Povpraševanje za delovno silo v avtoindustriji na Madžarskem je visoko, namesto z izboljšanjem delovnih pogojev ali zvišanjem plač pa se vlada in tuji vlagatelji problema lotevajo z zviševanjem števila dovoljenih nadur.
Opozicija v parlamentu je neuspešno poskušala z blokiranjem glasovanja, ki ga je vlada nato izvedla brez evidentiranja glasov. Grabow označi proces glasovanja kot škandalozen.
Dvotretjinska parlamentarna večina poslancev vlade se manifestira kot zanemarjanje procesnih pravil. Včerajšnji primer je zgolj najbolj očiten prikaz načina vladanja na Madžarskem.
Ljudski bes, ki ga je izzvala vladna poteza, se ne bo pomiril čez noč. Vseeno pa ni zagotovila, da bo fragmentirana opozicija lahko nabrala dovolj moči, da ta bes pretvori v nekaj trajnejšega.
Dodaj komentar
Komentiraj