9. 6. 2020 – 17.00

Brniški vrij

Audio file
Audio file
3. 6. 2020 – 21.00
Letalski prevozi so ena najtežjih gospodarskih panog. Prevprašujemo, kako delujejo?

Nadaljuje se zgodba ponesrečenega upravljanja in posledične privatizacije državnih podjetij. Tokrat se osredotočamo na podjetje Fraport Slovenija, ki je od leta 2014 lastnik brniškega Letališča Jožeta Pučnika. Med ukrepi za zajezitev pandemije so se seveda v bolj ali manj vseh državah znašle prepovedi letov, kar je močno vplivalo na letalsko industrijo, pri čemer Slovenija ni nobena izjema. Nemški upravljalec bivšega državnega letališča je tako prejšnji teden napovedal ukinitev stodvajsetih delovnih mest, kar je presenetilo tudi sindikate, saj gre za skoraj četrtino vseh zaposlenih. Svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana je zato v javnem pismu od vodstva zahteval, da zaustavi predvideno odpuščanje, in ga pozval k socialnemu dialogu z zaposlenimi. Nasprotovanje napovedanemu manjšanju števila zaposlenih pa so že pred tem izrazili v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije. Več pove njegov predsednik David Švarc:

Izjava

Podjetje Fraport je pri nas znano predvsem po upravljanju z brniškim letališčem, gre pa za družbo, ustanovljeno leta 1924, ki sicer upravlja tudi z letališčem v Frankfurtu, to pa je eno največjih tako v Evropi kot na svetu. Leta 2014 je odkupilo družbo Aerodrom Ljubljana, ki je upravljala z letališčem Jožeta Pučnika in je bila prej v državni lasti. Do prodaje, bolje rečeno privatizacije, pa je prišlo, ker se je takratna vlada pod vodstvom Alenke Bratušek pri tako imenovani trojki k temu zavezala v zameno za odobritev dokapitalizacije bank z državnim denarjem. Tovrstnega modela se je trojka, sestavljena iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, v tistem obdobju posluževala precej pogosto, najhuje pa jo je skupila Grčija. Poleg zahtev o privatizaciji je trojka v imenu vzdržnih javnih financ in stabilnosti evra tam namreč zahtevala hude reze v javnem sektorju in pokojninskem skladu, kar je le še poglobilo uničujočo ekonomsko krizo in privedlo do obubožanja znatnega dela prebivalstva.

Audio file
25. 9. 2019 – 17.00
O Adrii Airways, preklicu letov in možnih rešitvah

Vzporedno z zgodbo letališča pa je potekala tudi druga tragedija slovenskega letalstva. Vlada Alenke Bratušek se je namreč zavezala tudi k prodaji edinega slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. Adrio je leta 2016 prevzel nemški investicijski sklad 4K Invest pod pretvezo potrebe o prestrukturiranju, zgolj tri leta kasneje pa se je izkazalo, da je šlo za utvaro. Adria je bankrotirala, za sabo je zapustila okoli 60 milijonov evrov dolga, podjetja, prek katerih jo je sklad obvladoval, pa so začela izginjati. Pomanjkanje državnega letalskega prevoznika je, če ne prej, prišlo do izraza ravno med epidemijo. Komentira hrvaški strokovnjak za letalstvo in kolumnist portala Tango Six Alen Šćuric:

Izjava

Audio file
28. 4. 2020 – 16.00
O odpuščanjih v Gorenju

Omenimo še primer Gorenja, prav tako nekoč uspešnega državnega podjetja, ki je z menjavo lastništva doživelo val odpuščanj, ki je prav tako kulminiral v obdobju koronakrize. A če gre tu zgolj za nadaljevanje že začrtane poti novega lastnika in pri Adrii za sporno prodajo špekulantskemu skladu, ki kaj drugega kot bankrot niti ni obetal, pa gre pri Fraportu vendarle za drugačne vzgibe. Kot poudarjajo sindikalisti, je namreč ta družba več let poslovala uspešno in bi krizo lahko prebrodila na drugačne načine. Komentira Švarc:

Izjava

Glede na to, da je tudi matično podjetje, ki upravlja s frankfurtskim letališčem, napovedalo odpust tri tisoč zaposlenih, se pojavljajo ugibanja, ali gre v slovenskem primeru zgolj za prenos slabih rezultatov na tuje podružnice nemškega podjetja. Komentira Šćuric:

Izjava

Pred krizo v Fraportu do odpuščanj ni prihajalo - kadra je celo primanjkovalo, kar se je odražalo v težkih delovnih pogojih.

Izjava

Sprijazniti se je torej treba z dejstvom, da brniško letališče za Fraport pač ni prioriteta. Če se bo pokazalo, da njegovo obratovanje finančno ni smiselno, ga bodo pač ukinili. Država pri tem ne more kaj dosti storiti, saj letališče pač ni več v njenih rokah. Pa tudi če bi lahko, ima pilot slovenske države, Janez »Iceman« Janša, polne roke dela s pomembnejšimi stvarmi. Upamo lahko le, da bo pridni in marljivi ter bogaboječi slovenski narod še kdaj ugledal spektakularni prelet že nekoliko obrabljenih ameriških lovcev F-16, morda tokrat brez ponižnih pilatusov. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.