Ciprski pogovori

Ta teden v Ženevi potekajo pogovori o združitvi Republike Ciper in Turške republike Severni Ciper, posebni odposlanec Združenih narodov za Ciper pa je izrazil visokoleteče mnenje, da je rešitev na dosegu roke. V zadnjih nekaj letih se oba dela počasi zbližujeta. V izjavi, ki sta jo takratna voditelja obeh delov Cipra podpisala leta 2014, sta se zavezala k nadaljevanju procesa združevanja tega razdeljenega otoka. Kljub izjavi so pogovori v novembru 2014 propadli, podrobneje pa smo jih obdelali v kultivatorju Preigravanja v Sredozemlju, ki ga lahko poslušate na naši spletni strani.

Pogajanja so se nadaljevala maja leta 2015. Takrat sta se voditelja grškega dela Nicos Anastasiades in severni kolega Mustafa Akinci uspela dogovoriti o dvigu viz za vstop grških  Ciprčanov na severni del otoka. Lani novembra pa sta se voditelja zopet razšla brez dogovora. A ne za dolgo: nov tridnevni krog pogajanj se zopet odvija v Ženevi.

Odprto ostaja vprašanje zaščite za Ciprčane turškega porekla. Turčija vztraja pri pravici do posredovanja v primeru ogroženosti državljanov turške nacionalnosti. Še bolj pereče je vprašanje vlade. Pogovori se trenutno vrtijo okrog rotirajoče vlade, v kateri bi si na nekaj let vlado izmenjevali grška in turška stran. Strani tudi še nista dosegli dogovora glede vračila lastnine prebivalcem, ki so bili leta 1974 preseljeni zaradi agresije. Okvirno naj bi se s severa izselilo okrog 180 tisoč Grkov, medtem ko naj bi se število preseljenih Turkov gibalo okoli 50 tisoč. Andreas Theophaneous, profesor mednarodnih odnosov z Univerze v Nikoziji na grškem delu otoka meni, da po dveh mesecih ni nobenih razlik v stališčih posamezne strani.

izjava

Theophanous probleme v glavnem vidi v previsokih zahtevah turške strani. Ena izmed takih je zahteva po rotacijski vladi, ki bi turški strani prinesla več moči, kot ji - po mnenju sogovornika - pristoji glede na odstotek turškega prebivalstva na Cipru. Grški strani prav tako ne diši turška pravica do intervencije.

izjava

Tokratni pogovori se v medijih predstavljajo kot zgodovinska priložnost za združitev Cipra. Veliko optimizma vlivajo tudi mednarodni politiki, a temelji pogovorov so trhli. Tudi v primeru, da bi bil dogovor dosežen, pa bi o njem morali na referendumih odločati še prebivalci obeh strani. Theophanous opomni, da se je podoben referendum na Cipru že odvil leta 2004, a so ga državljani zavrnili.

izjava

Za zaključek Theophanous izpostavi, da eden izmed ključnih interesov za zaključek pogajanj na Cipru leži v izkoriščanju ogljikovodikov, ki ležijo pod površjem vzhodnega Sredozemlja. Pri tem pa po njegovem mnenju zunanji igralci zavoljo sprejema sporazuma zanemarjajo njegovo vzdržnost:

izjava