Danes obeležujemo dan ekološkega dolga. Gre za dogodek, ki je svetovni javnosti poznan od sredine sedemdesetih let, ko ga je uvedel Andrew Simms, član človekoljubne organizacije New Economic Foundation. Na ta dan različne ekološko usmerjene organizacije kot sta slovenska Umanotera in svetovna Global Footprint Network opozarjajo na prekomerno porabo in obremenitev naravnih virov. V izračunih za leto 2014 je poraba za 1,5 krat presegla zemljine kapacitete. Za komentar, ki vključuje pojasnitev situacije ter glavnih kontekstov smo vprašali Renato Karbo, ki deluje v organiziciji Umanotera.



Kot prvo se moramo vprašati kaj dan ekološkega dolga sploh je, pomembna pa je tudi simbolna vrednost, ki jo kot letni dogodek vsebuje.



Izjava dostopna na posnetku.

Preidimo k ukrepom potrebnih za izboljšavo ekološke situacije. O tem kako ukrepi ne smejo biti majhni, podobni patetičnemu stopicljanju, ampak vezani na spremembe na državni ravni nam je zopet pojasnila sogovornica.

Izjava je dostopna na posnetku.

Med pogovorom se je pojavila opazka češ, da je ekološka ignoranca nevarna predvsem zaradi naše prihodnosti. Gre za vrsto diskurza, ki deluje analogno ekonomski zahtevi, da naj varčujemo, saj bodo naši otroci tako živeli ugodnejše. O navezavi na fanatično in destruktivno zavezanost tržni logiki pozneje. Zaenkrat recimo, da je očitno, da ekološki problemi niso zgolj nekaj, kar pričakujemo, temveč družbeno dejstvo našega bivanja tukaj in zdaj.   

Izjava je dostopna na posnetku.

Trg nikakor ne deluje v javnem interesu in ekološko blagostanje je samo še eno od njegovih področij. To se je lepo pokazalo na primeru emisijskih kuponov. Njihovo regulacijo je država prepustila finančnim mehanizmom, kar je posledično pripeljajo do nižanja njihove cene in njihovo uporabo, ki onasneževanja ni preprečevala, temveč legitimirala. O še enem primeru, ko impotentna država zaradi svojega fanatičnega verovanja v nevidno roko abtraktne regulativnosti trga, ni opravila svoje naloge Renata Karbo.

Izjava je dostopna na posnetku.

Seveda pa materialni zakonski ukrepi niso edini, ki k reševanju krize prispevajo. Treba jih je obravnavati istočano z diskurzom, ki o tematiki spregovarja. Diskurzivna praksa medijev, nam v tem primeru lahko služi kot učinkovita tehnika za uvajanje sprememb.

Izjava je dostopna na posnetku.

Za konec smo sogovornico povprašali še, kje vidi vzroke za ekološko krizo. Ali je za splošno bedo situacije kriva strukturna logika, ali pa moramo krivca iskati v osebnem interesu zlohotnih ljudi?

Izjava je dostopna na posnetku.

Offsajd je pripravil vajenec Matija.