Delaj ali bodi lačen!

Delaj ali bodi lačen!

Oddaja
Minimalni življenjski stroški
28. 11. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

Delavska svetovalnica se je odzvala na predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih in raziskavo o minimalnih življenjskih stroških, ki jo je ob spremembah zakonodaje naročilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V Delavski svetovalnici izpostavljajo spremenjeno metodologijo raziskave, po kateri je znesek minimalnih življenjskih stroškov nižji od tistega, ki bi ga dobili po prejšnji metodologiji. Poleg tega nasprotujejo predlogu raziskave, naj bo znesek denarne socialne pomoči postavljen v vrednosti 75 odstotkov zneska minimalnih življenjskih stroškov.

Inštitut za ekonomske raziskave, ki je pripravil dotično raziskavo, je izračunal, da minimalni življenjski stroški za leto 2016 znašajo 613 evrov na mesec. To je 9 odstotkov več kot leta 2009, ko se je nazadnje opravila takšna raziskava. Leta 2009 je raziskava inštituta za izračun uporabila dve različni metodologiji. Po drugi varianti vrednost znaša 562 evrov, kar je 9 odstotkov manj od letošnje. Po prvi varianti pa je bila ta vrednost pri 606 evrih višja. V prvem primeru je namreč inštitut za izračune upošteval 20 odstotkov gospodinjstev z dna dohodkovne lestvice, v drugem primeru pa 40 odstotkov takšnih gospodinjstev. V letošnji raziskavi je inštitut uporabil metodologijo, ki privede do nižjega zneska. Razloži Goran Lukič iz Delavske svetovalnice.

Izjava

Inštitut za ekonomske raziskave je argumente za prednost metodologije, ki upošteva le 20 odstotkov gospodinjstev, podal že leta 2009. Citiramo:

»Kaže, da je leta 1998 uporabljena metodologija primerna v določenih pogojih: ko so osebe na dnu dohodkovne porazdelitve resnično revne in za hrano porabijo tretjino ali več svojih razpoložljivih sredstev. Pri nas v današnjem času pa ne deluje več dobro, ker po deležu izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine sodimo med razvite države, absolutno in realno nizka minimalna plača (in tudi povprečna plača) pa ne omogoča, da bi minimalni dohodek opredelili na primerni ravni (primerni glede na minimalne življenjske stroške). V nasprotnem bi zelo resno ogrozili motivacijo za delo in bi vpeljali nesprejemljiva razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela (…) Zaradi tega temelji
spremenjena metodologija na deležu izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki (in ne 40%)«.

Ena argumentacija torej predpostavlja, da v primeru višjega zneska minimalnih življenjskih strokov ljudje, upravičeni do socialne pomoči, ne bi imeli več motivacije za delo. Lukič meni, da je ta argument političen, ne strokoven, in ostaja na ravni moraliziranja.

Izjava

Medtem ko en lok argumentacije Inštituta za ekonomske raziskave izpostavlja potencialno nemotiviranost za delo, drugi poudarja, da metode, ki bi dala višji znesek, ni več smiselno uporabljati zaradi zvišanja življenjskega standarda. Ta argumentacija pa po mnenju Lukiča prav tako ni veljavna. Delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače se je namreč najbolj znižal prav pri tistih gospodinjstvih, ki so med 20 odstotki najnižjih na dohodkovni lestvici. Vzroke za to gre iskati v povečani pomoči v naravi, ne pa višjemu življenjskemu standardu. Upoštevati je treba tudi, da se je delež tistih, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, v Sloveniji med letoma 2009 in 2016 povečalo iz 339.000 na 371.000.

Izjava

Na podlagi raziskave je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo dalo novelo o Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. V njej predlaga, naj se denarna socialna pomoč zviša iz 297 na 331 evrov. Gre za znesek, ki predstavlja 75 odstotkov zneska osnovnih oziroma kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. Razliko med minimalnimi življenjskimi stroški in kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški razloži Lukič.

Izjava

Da denarni socialni prejemek znaša le tri četrtine kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, je po mnenju Lukiča arbitrarno. Pri tem izpostavlja, da je leta 2010 ob sprejetju zakonodaje takšen delež postavilo ministrstvo, tokrat pa je predlog zanj podal kar inštitut v svoji raziskavi. Lukič potezo inštituta problematizira, saj naj kot nestrokovna ne bi bila v njegovi domeni.

Izjava

Uporaba tiste metodologije, po kateri je izračunani znesek minimalnih življenjskih stroškov nižji, vpliva tudi na določitev minimalne plače. Ministrica Anja Kopač Mrak namreč poudarja, da po novi formuli neto minimalna plača ne more biti nižja od zneska minimalnih življenjskih stroškov. Stranka Levica opozarja, da je minimalna plača kljub temu pod pragom tveganja revščine. Zato je pripravila pobudo za dvig minimalne plače iz 613 na 700 evrov neto, kar je 20 odstotkov več od minimalnih življenjskih stroškov in 10 odstotkov več od praga tveganja revščine. Pobudo predstavi poslanec Levice, Miha Kordiš.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Motivacija za delo ti res pade, ko se zaveš brezperspektivnosti svojega položaja. Mogoče bi lahko kar delovna taborišča za revne in lene ufural.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.