»Demonkracija« ali svoboda izražanja?
Slovenija se zopet odpira in vsaj malo normalizira. Z včerajšnjim prvim junijem se je namreč epidemija tudi uradno izpela, v znak “zmage” nad novim koronavirusom pa so nad nami v formaciji družno rohneli slovenski pilatusi z ameriškimi “ef šestnajstkami”. Zakaj je bilo to potrebno, ni znano in verjetno tudi nikdar ne bo. Epidemija vendarle ni vojna. No, očitno je. Odvisno, koga vprašaš.
Prava mala vojna, če ostanemo pri militarističnemu diskurzu vladajoče koalicije ali, bolje rečeno, največje vladne stranke SDS, se je še med epidemijo razbohotila v Mariboru. Arhitekt in umetnik Sašo Rek je namreč v kooperaciji z umetnikom Gregorjem Laknerjem na fasado pri mariborskem kulturnem centru Pekarna narisal ljubega premiera in največjega Slovenca na vekov veke Janeza Janšo z dvignjeno desnico, poleg pa sta umetnika zapisala vzklik SMRT NARODU, SVOBODA FAŠIZMU. O odločitvi za takšno umetniško intervencijo več pove že prej omenjeni Sašo Rek.
Hitro po nastanku grafita, 23. aprila, se mu je milo storilo: gasilci so ga 25. aprila prebarvali. Vlogo gasilcev in domnevno vpletenost mariborskega župana Saše Arsenovića v odstranitev grafita opiše Rek.
Raziskovalec grafitov in ulične umetnosti ter ustanovitelj Alternative Ljubljana Sandi Abram predstavi svoje mnenje o prebarvanju grafita.
Pri umrlem mariborskem grafitu gre sicer za klasičen političen grafit. Še temeljiteje ga opiše Abram.
Po zombijih, trenirkarjih, petokolonaših, komunistih in kaviar socialistih so zdaj na tnalu očitno še umetniki. Kot pravi pasavček: Red je vedno pas pripet! Pa je res? Po dogajanju na mariborski policijski postaji očitno ne. Svojo izkušnjo s policijske postaje opiše Sašo Rek.
Zaradi kolobocije in zdrah vsled domnevne sovražne vsebine grafita - ta naj bi po nekaterih domiselno kretenskih interpretacijah celo spodbujal h genocidu - se je Rek odločil za postavitev spominskega obeležja o grafitu pod oziroma pred grafitom. Epitaf grafitu je postavil v nedeljo zvečer.
Izjava.
Pol ure po postavitvi novega spomenika so zopet prišli policisti, saj je znani prijavitelj klical zaradi že omenjene grožnje h genocidu. Branje zna biti včasih težko.
Fasada, na kateri je žalosten grafit, je sicer last fizične osebe, a ta meji na kulturni center Pekarna. Če želi lastnik priti do fasade, mora prečiti dvorišče kulturnega centra. Gre za stransko fasado, ki torej ni pročelje stavbe, lastnik pa tega sploh ni opazil. Po besedah Reka je lastnik zgolj “čudno pogledal, češ zakaj ga s tem sploh vznemirjajo, ko mu je nekdo povedal za stvaritev na njegovi fasadi." Novo spominsko obeležje je postavljeno na betonskem stebru, ki je bil nekdaj del večje ograje in v lasti Jugoslovanske narodne armije - Pekarna je namreč nastanjena v prostorih nekdanjega vojaškega kompleksa.
Za konec pa je Rek reko naslednje:
A smo se za to borili?????
Dodaj komentar
Komentiraj