V okviru sejma Alpe-Adria, ki do sobote poteka na Gospodarskem razstavišču, je danes v organizaciji Planinske zveze Slovenije in Komisije za planinska pota in pota CAA potekal posvet o problematiki planinske infrastrukture, torej koč in poti. Na dogodku so govorili tudi predstavniki planinskih zvez iz avstrijske Koroške in Južne Tirolske, med publiko pa so bili tudi predstavniki z Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. O tem, zakaj so organizirali posvet, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen:

Izjava

Po osamosvojitvi se je model financiranja, ki se je naslanjal na prispevek države in društev, opustil, problematika pa še do danes ni dobila sistemske rešitve. Težave nastajajo predvsem zaradi vse večjih pričakovanj glede standarda v planinskih kočah in zaradi povečanega obiska, medtem ko se je članstvo v planinskih društvih močno zmanjšalo. Govori predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.

Izjava

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 79 koč, od tega je 31 koč prve kategorije, torej tistih v visokogorju, ki jih je treba oskrbovati s helikopterji, delovnimi živalmi ali gorsko žičnico. Največji problem visokogorskih koč je slaba urejenost odpadnih voda. Manj kot polovica je namreč opremljena s čistilnimi napravami. O potrebnih investicijah v gorah Eržen dodaja:

Izjava

V preteklosti so planinarjenje pomagala financirati tudi podjetja in sindikati. Kot razlaga Eržen, se planinske organizacije na sponzorstva ne morejo več zanašati.

Izjava

Vzdrževanje planinske infrastrukture, predvsem 10 tisoč kilometrov planinskih poti, se v veliki meri zanaša na delo prostovoljcev. Leta 2007 sprejeti Zakon o planinskih poteh je v svojem predlogu sicer vseboval tudi sistemsko financiranje vzdrževanja planinskih poti, a je bil v končni obliki ta del odpadel. Pri zahtevnejših poteh, ki so opremljene z jeklenicami in klini sicer prek projektov pomaga država, a ta sredstva pokrijejo predvsem stroške materiala.

Model financiranja delovanja koč je v zadnjih letih zastarel. Največji del sredstev namreč prihaja z naslova nočitev, ki pa kljub povečanemu obisku stagnira, saj se vse več ljudi v gore odpravlja zgolj na enodnevne ture. Nočitve v kočah ne padajo zgolj zaradi povečanega obiska tujcev.

Ena možnost za financiranje, ki pri nas še ni izkoriščena, so sredstva Evropske unije. Gre predvsem za sredstva iz Sklada za razvoj podeželja. Na ministrstvu za gospodarstvo so v preteklosti skušali posnemati avstrijsko prakso, vendar doslej neuspešno. Ključno je, da planinska infrastruktura do sedaj ni bila vključena v strategije, na podlagi katerih se lahko razpisujejo potrebni projekti. Poleg tega s sredstvi za razvoj podeželja upravlja ministrstvo za kmetijstvo, kjer za planinsko infrastrukturo do sedaj ni bilo posluha. Hkrati se pri razdeljevanju evropskega denarja daje veliko prioriteto podjetjem. O izkušnjah pri pridobivanju evropskih sredstev govori Eržen.

Izjava

Planinska društva v Avstriji lahko računajo na podporo države. V povprečju ta znaša 40 odstotkov, a močno niha glede na dejavnost. Financiranje prihaja z več ravni, tako zvezne kot deželne, od društev in še nekaj evropskih sredstev prejmejo. Od države avstrijska planinska zveza po zadnji reformi financiranja dobi 3,6 milijona evrov letno. Prek simultanega prevoda razlaga predsednik koroške sekcije avstrijskega planinskega društva Peter Angermann.

Izjava

V precejšnjo pomoč pri pridobivanju sredstev je bilo avstrijski planinski zvezi tudi množično članstvo.

Izjava

Na Južnem Tirolskem je vzdrževanje in gradnjo koč v večji meri prevzela avtonomna provinca Južna Tirolska, ki je tudi lastnica koč in poskrbi za njihovo obratovanje ter večje investicije. Teh je bilo v zadnjih letih za 25 milijonov evrov. V proračunu se je našel celo denar za novogradnje in zelo atraktivno arhitekturo. Veliko zanašanje na državna sredstva po drugi strani prinaša večjo negotovost, saj se provinca Južna Tirolska ni zavezala, da bo koče financirala dolgoročno, model pa je na splošno usmerjen bolj v komercialno dejavnost.

Kot poudarja Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije vidi svoje poslanstvo tudi v  varstvu narave.

Izjava