Denormalizacija na Kosovu
Navidezna normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom, o kateri smo na valovih Radia Študent govorili maja, se je spremenila v jasno zaostrovanje med sprtima stranema. Medtem ko srbski predsednik Aleksandar Vučić v okviru zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov o Kosovu razpravlja z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom in kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem, je že pred 14 dnevi Kosovo in Metohijo razglasil za območje pod posebno socialno zaščito. To je Vučić storil dva tedna po tem, ko je kosovska policija zasedla zgradbe vzporednih srbskih občin na severu Kosova. Kosovska vlada pod vodstvom Albina Kurtija je akcijo upravičila s trditvijo, da te občine delujejo pod nadzorom Srbije. Pred tem je avgusta kosovska policija zaprla kosovsko izpostavo Pošte Srbije, maja pa je zaprla Poštansku štedionicu, srbsko banko na severu Kosova. Skupina Srbov je ta mesec proti dejanjem Kurtijeve vlade protestirala z blokado mejnih prehodov s Srbijo.
Posebna socialna zaščita za Kosovo in Metohijo velja 45 dni od začetka novembra, v tem času pa bi povečali podporo za nezaposlene, in sicer za 20 tisoč dinarjev oziroma 170 evrov mesečno za okrog 5000 brezposelnih, uvedli otroški dodatek in šolarjem poslali brezplačne učbenike. Zaradi blokade srbskih institucij na Kosovu je Vučić napovedal postavitev uradov v krajih Rudnica in Ribarić v bližini meje s Kosovom. Kosovskim oblastem je poslal zahtevo za razveljavitev nedavnih ukrepov, umik kosovskih policistov, vrnitev srbskih sodnikov in tožilcev na sodišča in razpis novih lokalnih volitev. Po mnenju direktorja Radia Kim s sedežem v Prištini, Isaka Vorgučića, Vučićevi ukrepi na ekonomsko-socialne razmere srbskega prebivalstva na severu Kosova ne bodo imele velikega učinka.
Kosovska vlada trdi, da s paralelnimi srbskimi občinami upravljajo iz Srbije, s čimer je kršena suverenost Kosova. Policija je tako konec avgusta izvedla racije v občinah Leposavić, Severna Mitrovica, Zvečan, Zubin Potok. Zasedla je poslopja organov občin, zaposlenim onemogočila vstop in iz pisarn odnesla dokumentacijo, ki jo je opredelila kot ponarejene dokumente. Pred tem je kosovska policija na ta način letos že blokirala sedem drugih občin, in sicer Prizren, Peć, Suva Reka, Istok, Klina, Orahovac in Dragaš. Kosovski minister za lokalno samoupravo Elbert Krasniqi je prebivalstvo napotil na uradne institucije Republike Kosovo, ki po njegovih besedah nudijo usluge vsem državljanom brez razlike. Delovanje in funkcijo srbskih občin na Kosovu pojasni Vorgučić.
Velik delež srbskega prebivalstva Kosova denar dobiva od Republike Srbije. To so zaposleni v javnem sektorju, kot so delavci v šolstvu, zdravstvu in socialnih institucijah. Prebivalci severa Kosova iz Srbije prejemajo tudi socialne transferje in nakazila sorodnikov. Ta izplačila so dobivali v dinarjih, ki so jih lahko dvignili na srbskih bankah na Kosovu. Februarja je Centralna banka Kosova objavila odločitev, s katero uvaja evro kot edino veljavno plačilno sredstvo na Kosovu, sredi maja pa se je izteklo prehodno obdobje, ko so bile transakcije v dinarjih še dovoljene. Da bi uveljavila zapoved poslovanja z evri in omejila pritok dinarjev iz Srbije, je kosovska policija teden po izteku prehodnega obdobja zaprla srbsko državno banko Poštanska štedionica. Prebivalstvo je tako po dinarje začelo hoditi čez mejo v Srbijo. O učinku omejevanja uporabe dinarja, Vorgučić.
Vorgučić meni, da problem ni v uporabi evrov za vsakodnevne transakcije na severu Kosova, ampak v prenosu denarja iz Srbije.
Poleg blokade paralelnih občin in zapiranja banke in pošte se je v drugi polovici avgusta začel tudi spor glede mostu čez reko Ibar v Kosovski Mitrovici. Kosovski premier Albin Kurti je namreč napovedal njegovo ponovno odprtje, kar je sprožilo protest srbskih prebivalcev. Most so francoski vojaki Natove misije na Kosovu, imenovane KFOR, zaprli leta 2000 zaradi nasilja med Srbi in Albanci na tem mostu. Leta 2011 so srbski prebivalci most še dodatno zabarikadirali. Sporazum o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo iz leta 2014 je sicer predvidel popolno odprtje mostu leta 2016, do česar ni prišlo. Srbski sever in albanski jug Kosovske Mitrovice povezujejo štirje mostovi. Trije so zunaj centra mesta in so brez prekinitev prevozni od leta 1999. Tudi osrednji most, katerega odprtje je najavil Kurti, je sicer že prehoden za pešce, ni pa odprt za avtomobile. Odprtje mostu še za motorni promet po mnenju prebivalcev Severne Mitrovice zanje predstavlja varnostno grožnjo.
Po predvidevanju sogovorca prevoznost mostu zato ni dolgoročno vzdržna.
Tako kot dolgoročne spremembe na mostu čez reko Ibar niso verjetne, po Vorgučićevem mnenju tudi srbskih institucij na Kosovu v trenutnih razmerah ni mogoče ukiniti. Zaostrovanje nacionalističnih politik tako prebivalstvu zgolj otežuje življenje.
Dodaj komentar
Komentiraj