Evropska unija se je očitno odločila, da ne bo več zgolj križem rok opazovala globalnega razvoja in trgovine z orožjem, ampak bo vanj posegla. Z zviševanjem lastne konkurenčnosti na tem tržišču ter drastičnim povečanjem financiranja lastnih razvojnih programov za orožje kakopak. Temu ostro nasprotuje mreža znanstvenih in nevladnih organizacij, ki je že začela s kampanjo javnega obveščanja in zbiranja podpisov v podporo evropski iniciativi, imenovani Raziskovalci za mir. K podpisu iniciative vabijo vse znanstvenike, akademike in raziskovalce, ki rešitve varnostnih vprašanj Unije ne vidijo v povečanju financiranja orožarske industrije.

Kakor povzame Stuart Parkinson, direktor organizacije Scientists for Global Responsibility, so se prizadevanja EU v tej smeri formalno začela leta 2016, ko je Evropski parlament potrdil predlog, imenovan Pripravljalna dejavnost za obrambno raziskovanje, krajše PADR.

Izjava

PADR je 90 milijonov evrov sredstev, razporejenih v letih od 2017 do 2019, namenil specifično odpiranju možnosti za sofinanciranje razvoja orožja s strani Evropske unije. Tudi Laetitia Sedou, predstavnica Evropske mreže proti trgovini z orožjem, projekt PADR vidi zgolj kot začetek večjega obrata Unije k izdatkom za obrambo.

Izjava

Že zdaj pet članic Evropske unije, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Španija in Italija, skupaj zaseda drugo mesto za ZDA po tržnem deležu izvoza orožja, leta 2015 je to obsegalo okoli 26 odstotkov globalne trgovine. Tako je ekonomsko povezovanje na ravni Unije in pridobitev njenega sofinanciranja v direktnem ekonomskem interesu predvsem orožarskim podjetjem omenjenih držav.

Izjava

Da je z logiko “več orožja - več miru” nekaj narobe, je lahko jasno vsakemu, ki nima profitnega motiva v tem sektorju gospodarstva. A po mnenju pobudnikov iniciative je v javnosti premalo razprave o tej problematiki, saj se jo zagrinja v samoumevnost večanja izdatkov za varnost v negotovih časih.

Izjava

Sedou poudarja, da gre tudi za specifično vprašanje, kakšna orožja se razvijajo. Že od projekta PADR dalje je namreč jasno, da je zavoljo ohranjanja konkurenčnosti evropske industrije financiranje namenjeno predvsem visokotehnološkim produktom, kot so denimo robotske enote, tudi povsem avtonomne, lasersko orožje in podobno, kar res ne pomaga ustavljati globalne orožarske tekme, kvečjemu obratno.

Izjava

Ekonomski argumenti predstavnikov institucij EU za investiranje v ta sektor gospodarstva gredo seveda v smer večanja zaposlitev in razvoja kot takega, kar Sedou vidi kot res plehek izgovor za lobiranje evropskega orožarskega lobija.

Izjava

Vse več držav tekmuje na globalnem trgu prodaje orožja, zato tudi potreba po ohranjanju konkurenčne prednosti dokler in kakor jo lahko. Evropska podjetja se tega povsem zavedajo.

Izjava

Sedou opozarja na znano dejstvo, da ima orožarska industrija močan lobi v evropskih institucijah. Ne gre le za prodajo orožja, pač pa tudi varnostne opreme.

Izjava

Kot zanimivost dodajmo še, da se navkljub pritiskom s strani državnega vrha ZDA, da naj EU poveča izdatke za obrambo, to ni zgodilo povsem tako, kot so Američani želeli. Ti so si to zamislili na način, da bi Evropa kupovala več ameriškega orožja, ne razvijala svojega. Ko se je zgodilo slednje, so si zato zagotovili, da bodo podružnice ameriških podjetij, nastanjene v EU, prav tako lahko sodelovale v programih sofinanciranja.

Orožarska industrija se mora pri vsem skupaj zanašati na politiko strahu. Domnevne grožnje Rusije, migracij in terorizma so vse dobre za orožarski biznis.

Izjava

Sedou poudarja, da bo denar za obrambo zagotovljen z zategovanjem pasu na ostalih, civilnih projektih.

Izjava

Vsota denarja v Evropskem obrambnem skladu bo celo presegla znesek, ki se namenja humanitarni pomoči.

Izjava



Iniciativo lahko podpišete na tej povezavi: https://www.researchersforpeace.eu/form/researchers-pledge-form