Dogovorjeni kravi se ne gleda v zobe
Bruselj je bojišče.
Belgijska prestolnica je prizorišče političnih spopadov med nemški avtomobilskimi in farmacevtskimi lobiji na eni ter okoljevarstvenimi organizacijami in kmeti na drugi strani. Nasprotujoči armadi sta se v politične jarke zakopali zaradi želje evropskih voditeljev po širitvi prostega trga.
V današnjem OFFsajdu se bomo posvetili prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami skupine Mercosur. Podpis tega je prejšnji teden predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen prestavila na januar. A za nasprotnike sporazuma je zmaga pirova, saj bo januarski podpis de facto deklaracija o njihovi predaji.
Trgovinski sporazum med Unijo in štirimi državami južnoameriškega bloka med drugim predvideva postopno znižanje carin na uvoz izdelkov iz drugega regionalnega bloka. Za uvoz občutljivejših izdelkov pa dogovor določa kvote. Poveljnica lobističnega bloka Von der Layen je podpis prestavila zaradi zahtev italijanske premierke Giorgie Meloni in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Dogovor morata sicer potrditi Evropski parlament in Svet EU, ki ga sestavljajo ministri držav članic. V svetu mora sporazum odobriti 15 držav, v katerih živi vsaj 65 odstotkov prebivalstva. Razloge za nasprotovanje francoskih in italijanskih oblasti pojasni novinarka Euractiva, Sofia Sanchez Manzanaro.
Izjava
Štiri države južnoameriške skupine Mercosur, Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, bodo v okviru sporazuma v 15 letih postopno ukinile carine na 91 odstotkov izdelkov, uvoženih iz EU. Ukinitev carin velja tudi za avtomobile, stroje, vina in žgane pijače. Evropska unija pa bo v desetih letih umaknila carine na 92 odstotkov izdelkov, uvoženih iz Južne Amerike. Prostotrgovinski sporazum uvaja tudi kvote za uvoz nekaterih izdelkov. V Uniji bodo kvote veljale za izdelke, kot so govedina, perutnina, svinjina, riž in koruza. Države Mercosurja pa bodo uvedle kvote za sir in mleko v prahu. Natančneje kvote in glavna določila predstavi Sanchez Manzanaro.
Izjava
Oktobra je Evropska komisija predstavila tudi varovalke, da bi si pridobila večjo podporo držav članic, ki ratifikaciji dogovora nasprotujejo. Prejšnji teden sta Evropski parlament in Svet EU-ja dosegla dogovor glede ukrepov za zaščito evropskega kmetijskega trga, a je svet danes glasovanje o jamstvih preklical zaradi nezadostne podpore. Dogovor je sicer določal posebna jamstva, da bi Komisija ob ugotovljeni nevarnosti za evropski trg začasno zamrznila carinske ugodnosti za določen izdelek. Preiskavo o ukinitvi ugodnosti bi lahko v Bruslju sprožili, če bi cene posamičnega izdelka padle za več kot osem odstotkov glede na triletno povprečje ali če bi se uvoz izdelka v istem časovnem obdobju povečal za več kot osem odstotkov. Pogajanja o varovalkah predstavi sogovornica.
Izjava
Prejšnji teden so v Bruslju protestirali tudi kmetje, ki so le ena izmed skupin, ki sklenitvi sporazuma nasprotuje. Okoljevarstvena organizacija Prijatelji Zemlje dogovoru nasprotuje, saj utrjuje neokolonialne trgovinske odnose, spodbuja deindustrializacijo južnoameriških držav in pospešuje okoljsko krizo. Organizacija Greenpeace je v poročilu o posledicah sporazuma zapisala, da napovedana rast kmetijske proizvodnje in rudarstva lahko vodi do krčenja gozdov in sprememb v rabi zemljišč. Kmetje razširitvi prostotrgovinskega območja nasprotujejo, saj trdijo, da dogovor omogoča uvoz poceni kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike. Prav tako pa nasprotujejo želji Komisije, da zniža kmetijske subvencije za 20 odstotkov. Sanchez Manzanaro pove, da je v belgijski prestolnici protestirala heterogena skupina kmetov iz različnih državah.
Izjava
Pogajanja med državami Mercosurja in Evropsko unijo so se začela leta 1999, a so se intenzivneje nadaljevala leta 2016. Tri leta pozneje sta nato obe strani dosegli načelni dogovor. Kot pojasnjuje sogovornica, je bila takrat ratifikacija zahtevna.
Izjava
Decembra lani je nato predsednica Evropske komisije Von der Layen odpotovala v urugvajsko prestolnico Montevideo, kjer je s četverico držav dosegla politični dogovor. Sanchez Manzanaro pojasni, da je bil začetek postopka o ratifikaciji sporazuma preložen zaradi trgovinske vojne z Združenimi državami Amerike.
Izjava
Zaradi sporazuma bodo države članice Evropske unije lahko povečale izvoz faramcevstskih izdelkov in avtomobilov, južnoameriške države pa izvoz kmetijskih dobrin. Neokolonialni značaj dogovora tako najbolje povzame fraza: »Krave za avte«.
Dodaj komentar
Komentiraj