En noter, drugi ven
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta med Macronovim tridnevnim obiskom Združenega kraljestva dosegla dogovor o jedrskem sodelovanju, podpori Ukrajini in nenazadnje migracijah. Voditelja držav sta se dogovorila za tako imenovano shemo »eden noter, eden ven«, s katero bosta državi nadzorovali prehode prek Rokavskega preliva. Shema predvideva, da bodo britanske oblasti lahko osebe, ki v Združeno kraljestvo nezakonito priplujejo s čolni, deportirale v Francijo. V zameno bodo britanske oblasti sprejele enako število prosilcev za azil, ki imajo sorodnike v Združenem kraljestvu. Razlog za podpis dogovora je med povečanje števila prehodov na majhnih plovilih. Po podatkih britanske vlade je v letošnjem letu do začetka julija Rokavski preliv na majhnih čolnih skušalo prečkati več kot 21 tisoč ljudi. Prečkanje meje z majhnimi plovili se je glede na podatke iz lanskega leta povečalo za 56 odstotkov.
Kako se dogovor med državama razlikuje od prejšnjih sporazumov, pojasni Yasha Maccanico, aktivist in raziskovalec na področju migracij.
Sogovornik poudarja, da ni jasno, kako bo potekalo vračanje ljudi v Francijo. Nekoliko bolj je v dogovoru opredeljen sistem združevanja družin v Združenem kraljestvu. Dogovor sicer ne predvideva dodatnih finančnih sredstev, le prestrukturiranje starih.
Dogovorjena shema je podobna dogovoru med Turčijo in Evropsko unijo iz leta 2016. Ta določa, da za vsakega migranta, ki je skušal prečkati mejo med Turčijo in Grčijo in so ga grške oblasti vrnile v Turčijo, Unija odobri ponovno naselitev sirskega begunca, ki je bil pred tem nastanjen v Turčiji, v Evropski uniji. Kot poudarja Maccanico, je dogovor med Unijo in turškimi oblastmi povzročil poslabšanje razmer za ljudi v migrantskih centrih na grških otokih.
Maccanico ob tem pojasnjuje, da se nasilje in zapiranje migrantskih kampov že dogajata, zlasti na severu Francije.
V zadnjih letih se sporazumi med državama pogosteje nanašajo na majhne čolne, čeprav ti ne predstavljajo velikega deleža vseh nezakonitih prehodov meje. Po poročanju časnika Le Monde so začetna poročila pokazala, da bi v okviru dogovora britanske oblasti v Francijo vrnile približno 50 oseb tedensko, torej okrog 2.600 ljudi letno. To predstavlja okrog 6 odstotkov zabeleženih nezakonitih prehodov Rokavskega preliva z majhnimi čolni. Več sogovornik.
Kot pojasnjuje sogovornik, prečkanja na majhnih čolnih niso tako številčna, a jih politiki pogosto porabijo za nabiranje političnih točk. K ostrejši migrantski politiki laburistične vlade vpliva tudi notranje politično dogajanje v Združenem kraljestvu. Starmerjevi laburistični vladi podpora pada, povečuje pa se novoustanovljeni desničarski stranki Reform UK, ki svoj program utemeljuje prav na ostri protimigrantski retoriki.
Britanske oblasti so bile pred nastopom brexita podpisnice dublinske uredbe, ki je državam Unije dovoljevala vrnitev prosilcev za azil v prvo državo znotraj EU, v katero so vstopili. Starmer ukrep utemeljuje, češ da je država od izstopa iz Evropske unije leta 2020 imela manj nadzora nad svojimi mejami, kar je ravno nasprotno napovedim zagovornikov brexita. Z izstopom iz Evropske unije je Združeno kraljestvo izgubilo dostop do skupne baze prstnih odtisov prosilcev za azil, zato britanske oblasti ne vedo, ali so osebe, ki skušajo prečkati preliv, za azil že zaprosile v državah Evropske unije. Več Maccanico.
V skladu s sporazumom o brexitu se mora Francija pred uveljavitvijo dogovora posvetovati z Evropsko komisijo. Sporazumu sicer nasprotuje peterica držav – Italija, Španija, Malta, Ciper in Grčija. Sogovornik ocenjuje, da Evropska komisija ne bo preprečila uveljavitve dogovora.
Do dogovora pa niso kritične le nekatere članice Evropske unije, temveč tudi koalicija nevladnih organizacij, ki opozarja na nasilje in tako imenovane pullbacke, ki jih izvajajo francoski organi.
Priča smo torej še enemu ukrepu pod pretvezo zaustavljanja tihotapcev in prijaznega združevanja družin na Otoku, ki v resnici poglablja negotovost situacije za osebe na poti. Starmer tako ni daleč od ruandskega načrta, ki so ga predlagali torijci, Macron pa nadaljuje svoje družbeno čiščenje v Franciji.
Dodaj komentar
Komentiraj