Hrvaška radiotelevizija proti odpuščanju
V soboto je pred stavbo Hrvaške radiotelevizije v Zagrebu potekal protestni shod zaposlenih, ki so nasprotovali načrtovanemu »prestrukturiranju« javnega servisa. Po načrtih vodstva, objavljenih v strateškem dokumentu z imenom Plan konsolidacije, se do leta 2027 načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih za 30 odstotkov – torej z okvirno 2700 na okvirno 1700 ljudi. Pred odpuščanjem pa vodstvo načrtuje tudi čedalje bolj ustaljeno prakso podkupovanja delavcev, ki so pripravljeni predčasno zapustiti delo. Delavcem, ki so pripravljeni do danes, 31. marca, zapustiti službo, je tako vodstvo HRT pripravljeno ponuditi podkupnino, to je odpravnino do 90 tisoč evrov.
Načrti vodstva tako predvidevajo »konsolidacijo«, toda, kot pojasnjuje Maja Sever, predsednica Hrvaškega sindikata novinarjev, v teh načrtih poleg zmanjšanja števila zaposlenih sploh nimajo vizije za to, čemu naj bi HRT služil.
Poleg tega pa po besedah sogovorke edina konkretna navodila, ki jih poleg zmanjšanja števila zaposlenih načrt vsebuje, vključujejo premisleke o vlogi financiranja glasbenega programa zavoda HRT. Vodstvo je torej osredotočeno na rezanje programov in odpuščanje.
Kot najpomembnejše sogovorka ponovno izpostavlja popolno pomanjkanje vizije za prihodnost HRT, spremembe programa in vključevanje ljudi, ki ga soustvarjajo.
Poraja se vprašanje, kako je do tako površnega načrta sploh prišlo. Več o tem pove drugi sogovorec, Dario Špelić, urednik in novinar izobraževalnega programa Hrvaškega radia, ki izpostavlja vlogo tujega konzultacijska podjetja Deloitte pri oblikovanju poročila, na katerem je osnovan načrt za konsolidacijo.
HRT je sicer po mnenju sogovorca potreben preoblikovanja, toda ključen problem pri trenutnem načrtu je prav pomanjkanje temeljitosti in kakovostnih podatkov, s katerimi bi lahko oblikovali koherenten načrt.
Poleg predloga za odpuščanje delavcev so tudi ostali predlogi načrta grobi in slabo zastavljeni. Več Špelić.
Sever pojasnjuje, da so razmere med zaposlenimi na HRT težke zaradi negotovosti in pritiska, ki ga na novinarje in urednike polaga vodstvo.
Zaradi pritiska in strahu pred izgubo službe mnogi novinarji iščejo drugo zaposlitev tudi izven novinarskega poklica. Več pojasni Sever.
Špelić kot razlog za slabo stanje na HRT izpostavlja naraščajoče stroške, pri čemer ključni vir dohodka ostaja prispevek za radiotelevizijo. Tega so nazadnje dvignili v zakonu o javnem servisu, ki ga je parlament sprejel leta 2011. Po njegovem mnenju je poleg restrukturiranja treba preoblikovati tudi pravni okvir oziroma izkoriščanje zakonskih možnosti, ki že obstajajo znotraj zakona.
Sogovorec kot ključen problem pri poskusih preoblikovanja zavoda izpostavi slab ugled HRT-ja znotraj Hrvaške.
Kot rešitev se ponuja zvišanje dviga prispevka za HRT, a po mnenju sogovorca javnost temu ni naklonjena.
Sprememba zakona leta 2011 je po Špelićevih besedah poleg zvišanja prispevka spremenila in politizirala tudi način izbiranja vodje zavoda HRT.
Pobude za spremembo zakonodaje bi torej zahtevale temeljito spremembo zakona o Hrvaški radioteleviziji, kar pa trenutno ni predvideno v načrtu hrvaške vlade za tekoče leto 2025. Več Špelić.
Kar spet privede nazaj na sam načrt konsolidacije HRT-ja, ki že v svojem začetku predvideva sprejem novega zakona o HRT. Tako se pri reševanju financiranja in stanja na Hrvaški radioteleviziji vrtimo v začaranem krogu. Več Špelić.
Pri načrtu konsolidacije HRT gre torej za površen načrt, ki nima vizije, je osnovan na poročilu polovičarsko narejene študije s strani tuje konzultacijske firme in je že po osnovi zastavljen tako, da je njegova izvedba nemogoča. Poleg vsega tega nam Sever še potrjuje, da v oblikovanje načrtov za prihodnost HRT-ja sindikati zaposlenih seveda niso bili vpleteni.
Sindikati po besedah sogovorke ne počivajo, temveč načrtujejo nadaljnje akcije, ki bodo sledile sobotnemu protestnemu shodu.
Vse skupaj ne izpade drugače kot še en primer neoliberalne nesposobnosti ravnanja z javnimi dobrinami. Javni servis mora po logiki neoliberalizma hkrati nuditi odlične usluge, ki so tekmovalne in na ravni tujih medijev, hkrati pa državo ne sme stati nič oziroma mora celo ustvarjati profit. Kot rešitev pa zmorejo neoliberalne vlade nuditi samo odpuščanje, zmanjševanje obsega del in politiko zategovanja pasu, delavci pa bodo poskrbeli sami zase. Logika kapitala ne vidi profita v javnih storitvah, če je tam prostor za parazitizem privatnega sektorja. Vso srečo tovarišem v boju proti privatizaciji.
Dodaj komentar
Komentiraj