Dolgoletni pritiski hrvaških oblastnih in lastniških struktur na hrvaško novinarsko stroko so naposled pripeljali do točke vrelišča. Slamica, ki je zlomila konjev hrbet in minuli vikend na ulice Zagreba pognala protestno množico novinarjev, tako javnih kot zasebnih medijev in njihovih podpornikov v civilni družbi, je bila vrsta tožb, ki jih je vodstvo javne Hrvaške radiotelevizije naslovilo na svoje lastne zaposlene, pa tudi nekatere zunanje novinarje.

Množica zaposlenih, ki so tožbe prejeli, se v velikem delu prekriva z množico tistih, ki so kritično pisali in poročali o nesprejemljivem dajanju medijskega prostora zagovornikom ustaštva, četništva in ostalih oblik kolaboracije s fašističnim okupatorjem. Novinarji, ki so kritično preizpraševali vlogo zgodovinskega revizionizma v programu glavnega javno financiranega hrvaškega medija, v nadaljevanju HRT, tožb ne morejo razumeti drugače kot nasilen poskus cenzure izražanja, ki ni v skladu s politično linijo vodstva HRT. Nasploh gre upor zaposlenih v medijih, ki ga vodi Hrvaško novinarsko društvo, razumeti kot klic na pomoč v državni medijski klimi, ki vse bolj sistematično zatira novinarsko svobodo izražanja in hodi na roko šerifom, od lokalne do najvišje državne ravni oblasti.

Nastala situacija ima, kakor bomo poskusili v prispevku prikazati, precej pestro zgodovino in vzroke, krivda zanjo pa žal ne leži zgolj na ravni državne oblasti. Povzetek situacije in aktualnega dogajanja uvodoma povzame Hrvoje Zovko, predsednik Hrvaškega društva novinarjev:

Izjava

Hrvaška radiotelevizija pa ni edina kriva tožb proti novinarjem. Zovko vztraja, da so sodni postopki sicer popolnoma legitimno pravno sredstvo, a ne, če se jih zlorablja in koristi kot sredstvo pritiska na njihovo delo.

Izjava

Novinarji so hrvaški vladi na protestu predali osem zahtev. Prvič: Prenehajte z zlorabo sodnih postopkov za pritiske na novinarje. Drugič: Z zakonom zaščitite novinarje, ki javno opozarjajo na pritiske, ki jih na njih izvajajo. Tretjič: Depolitizirajte svet za elektronske medije. Četrtič: Razrešite vodstvo HRT-ja in sprejmite nov zakon o HRT-ju. Petič: Zagotovite izvrševanje zakona o medijih. Šestič: Onemogočite uzurpacijo medijev s strani lokalnih šerifov. Sedmič: Najdite in procesirajte napadalce na novinarje. In osmič: Uvedite javne finančne podpore za kvalitetno novinarstvo.

V tednu po protestu 2. marca se je situacija zaradi tožb vodstva HRT proti lastnim zaposlenim zgolj stopnjevala. Hrvaški premier Andrej Plenković je 4. marca v odzivu na protest novinarje obtožil, da situacijo ustvarjajo sami, in pri tem direktno obtožil predsednika novinarskega društva, da je on kriv za konflikt s HRT-jem.

Izjava

Dan za tem, ko je Plenković v odzivu za medije dejal, da preprosto ne vidi problema, sta v redakcijo spletnega medija net.hr prišla dva policista z zahtevo po osebnih podatkih o tam zaposleni novinarki Đurici Klancir. Proti Klancir je sicer zasebno tožbo vložil Plenkovićev strankarski kolega in načelnik Sisačko-moslovačke županije Ivo Žinić, uredništvo net.hr pa prihod policije upravičeno povezuje z dotično tožbo. To jasno postavlja nevaren precedens.

Preden se nadalje posvetimo aktualni situaciji, pa je nekaj pozornosti vredno posvetiti zgodovini in strukturnim vzrokom za nastalo medijsko klimo, ki jih povzame hrvaški politični analitik Davor Gjenero:

Izjava

Sporne prakse vodstva hrvaške nacionalne radiotelevizije, ki so sprožile novinarski upor, so lahko jasne vsakomur s kančkom razumevanja vloge svobodnih medijev. A situacija ni ravno enoplastna:

Izjava

Z drugo stranjo kovanca nadaljuje Gjenero:

Izjava

Nadalje je treba vzeti v zakup tudi, da je omenjena zakonodaja vplivala na same odnose znotraj novinarskega ceha:

Izjava

Po Zovkovih besedah ne gre zgolj za problem aktualne vlade, a hkrati priznava, da se situacija v zadnjih treh letih izredno poslabšuje. Problem je seveda globlji, obstaja pa tudi na zakonodajni ravni.

Izjava

Zakon o medijih naj ne bi bil nič boljši. Ta ne ponuja zadostne zaščite novinarjem, ki so kot posamezniki izpostavljeni tožbam za svoje pisanje.

Izjava

Navkljub temu da je že obstajala stara zakonodaja, ki je regulirala zunanje vplive na javno HRT, trenutna administracija implementacije slednje ni imela v planu. In to navkljub temu, da gre politična linija sedanjega vodstva HRT v nasprotno smer kot gredo vrednote, ki jih izraža Plenkovićeva administracija:

Izjava

Zovko nadalje opozarja, da so težave novinarjev na javnem servisu in v večjih hišah zgolj vrh ledene gore. Novinarski poklic je že tradicionalno najbolj ogrožen na lokalni ravni, kjer je sprega politike in represivnih organov toliko izrazitejša. Tudi fizične grožnje niso izjema.

Izjava

Kar se tiče prihoda policije na uredništvo portala net.hr, ki smo ga omenili v začetku prispevka, Gjenero zopet opozarja na več plati problematičnosti:

Izjava

Po njegovem videnju krivde za nastalo navidez nepremostljivo polarizacijo vpletenih glede vprašanj novinarske svobode tudi ne gre valiti zgolj na državne ali paradržavne strukture:

Izjava

Prav tako so prejšnja vodstva Hrvaškega društva novinarjev po Gjenerovem mnenju soodgovorna za to, da je uničevanje hrvaške medijske krajine prišlo do današnje točke:

Izjava

Zovko pravi, da ne glede na vse ne bodo odnehali. Demonstracije so zgolj začetek. Začetek represije ali protestov - to bomo še videli.

Izjava

Da je politična labilnost HRT zgolj del problema, bi moralo biti na tej točki že precej jasno:



Izjava

Z razlago, zakaj pa si ne bi zares želel grškega scenarija, današnji Kultivator zaključi Gjenero:

Izjava