18. 5. 2021 – 17.00

Hrvaški lokalni sèn

Audio file

To nedeljo so na Hrvaškem potekale lokalne volitve. Če je v preteklosti veljalo, da z redkimi izjemami tudi lokalne volitve obvladujeta dve največji stranki, to sta Hrvatska demokratska zajednica in Socialdemokratska partija Hrvatske, krajše HDZ in SDP, temu ni več tako. V nedeljskih volitvah je sodelovalo nekaj več kot 50 odstotkov volilnih udeležencev. V številnih mestih in županijah se obeta drugi krog, ki bo prinesel končno sliko hrvaške lokalne politike.

Osrednji moment volitev se je zgodil v Zagrebu, kjer je stranka Možemo na čelu z županskim kandidatom Tomislavom Tomaševićem  osvojila največ glasov in bo imela z SDP udobno večino v mestnem svetu. Tako se končuje 15-letno obdobje, v katerem je Zagreb obvladovala politična ekipa, zbrana okoli nedavno preminulega župana Milana Bandića. Tomašević je v prvem krogu osvojil 45 odstotkov glasov in se bo v drugem krogu pomeril z vodjo stranke Domovinski pokret in nekdanjim predsedniškim kandidatom Miroslavom Škorom, ki je osvojil 12 odstotkov glasov. Za stranko Možemo so po besedah hrvaškega političnega analitika Davorja Gjenera  glasovali nekdanji volivci SDP-ja in drugih liberalnih strank ter siceršnji volilni abstinenti in mladi. Gjenero pohvali sposobnosti članov stranke Možemo in pojasni, da za stranko vidi dva scenarija nadaljnjega razvoja.

izjava

Audio file
6. 7. 2020 – 17.00
O hrvaških parlamentarnih volitvah

Če stranka Možemo trenutno nakazuje to, da bi lahko ob dobrem vodenju na lokalni ravni resno posegla tudi v parlamentarno politiko, pa za SDP velja nasprotno. Ta je sicer največja opozicijska stranka v hrvaškem saborju, vendar tega rezultati na lokalnih volitvah ne nakazujejo. Stranka bo drugi krog volitev s prednostjo pričakala zgolj v dveh izmed 21 hrvaških županij, v ostalih ni v boju za primat. Nekoliko več uspeha je stranka imela na občinskih volitvah, saj je dobila 13 županskih mest, enega več kot pred štirimi leti. Gjenero pojasni, da gre razloge za slab volilni rezultat iskati v evropskem trendu upada podpore socialdemokratskim strankam, ki jih zamenjujejo zelene stranke, in v notranjih trenjih v stranki.

izjava

Gjenero doda, da bo več o nadaljnji usodi stranke znano, ko bo izpeljan drugi krog volitev, saj še ni jasno, kdo bo županoval na Reki, ki sicer velja za utrdbo SDP-ja.

izjava

Audio file
18. 5. 2020 – 17.00
Predčasne volitve na Hrvaškem brez zakona o obnovi Zagreba

Največja stranka v saborju, HDZ, se je na lokalnih volitvah po besedah predsednika vlade Andreja Plenkovića dobro odrezala, saj je zadržala položaje v županijah in osvojila največ občin, čeprav so v primerjavi z volitvami leta 2017 osvojili 6 županskih mest manj. Četudi je stranka na volitvah v Zagrebu dosegla slabši rezultat, je njen kandidat Ivan Radić  v Osijeku po prvem krogu v prednosti, hkrati pa je HDZ v položaju, da lahko osvoji tudi Split, čeprav v vlogi zasledovalca. Poleg rezultata v Zagrebu je za HDZ najbolj zaskrbljujoč volilni izid v Vukovarju, kjer po prvem krogu vodi zdajšnji župan in bivši član stranke Ivan Penava, sedaj član Domovinskega pokreta. Dogajanje v mestu ter delovanje vlade HDZ in njej nasprotujočih desničarskih gibanj opiše Gjenero.

izjava

Hrvaška nacionalistična retorika, ki jo širi Domovinski pokret, se prav tako odraža v tem, da so uspeli izzvati tudi bolj nacionalističen odgovor dela srbske manjšine v mestu. Ta se po Gjeneru politično deli na dva dela, od katerih ima vsak drugačne poglede na bivanje Srbov v večinsko hrvaškem mestu. En del prisega na konstitucionalni patriotizem, ki v ospredje postavlja ustavo in ne narodnosti, drugi pa se naslanja na Srbijo in tamkajšnjo vladajočo Srbsko napredno stranko s predsednikom Aleksandrom Vučićem  na čelu.

izjava

Monopol velikih dveh se končuje, SDP pa bo morala spremeniti svoj pristop, saj bi v nasprotnem primeru lahko do večjega izraza prišla stranka, ki bo bolje naslavljala aktualne težave, na primer Možemo. Tudi na desnem političnem polu nastajajo pomembna vprašanja, sploh za HDZ. Ali se bo premaknila še bolj v desno, da bi odvzela volivce Domovinskom pokretu, ali pa se bo odločila za bolj sredinsko držo, kot jo delno nakazuje v Vukovarju. Vsekakor se zdi, da v tej novi realnosti Hrvaška na lokalni ravni išče politično svežino, ki jo predstavljajo manj etablirane stranke.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.