In ti mi boš smrdeča tekla ...
V današnjem lokalnem OFFsajdu se odpravljamo na slovenski divji zahod, natančneje v Anhovo. Naselje ob Soči je bržkone najbolj znano po cementarni Salonit Anhovo, podjetju s stoletno zgodovino, ob omembi katerega bo marsikdo pomislil na azbest in z njim povezano zdravstveno problematiko. Njegova uporaba je v Sloveniji prepovedana od leta 1996, cementarna pa še naprej obratuje, pri čemer v proizvodnji uporablja drugačne postopke. A sedaj Anhovo pestijo drugačne težave. Konec julija je namreč prišlo do izlitja industrijskih odplak v tamkajšnji vodovodni sistem. Več pove Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče:
Prebivalci Anhova dobivajo vodo iz vodarne Močila, ki jo je leta 1976 zgradil prav Salonit. Ko se je ta po prepovedi uporabe azbesta prenehal ukvarjati s proizvodnjo plošč in cevi, je izdelavo gradbenega materiala prevzelo podjetje Esal. To od leta 2016 deluje znotraj švicarske družbe Swisspearl, po novem pa je znano pod imenom Eternit. Ker je bil vodovod zgrajen z industrijskimi potrebami v mislih, je napeljan skozi Eternitov obrat. Prav zato je sploh lahko prišlo do mešanja vodovodne vode z industrijsko – domnevno zaradi malomarnosti pri vzdrževalnih delih na Eternitovi čistilni napravi. Analiza je pokazala visoko bazično vrednost pH in vsebnost težkih kovin, osemkrat višjo od dopuščene. Pojavljajo se ugibanja o tem, ali je do onesnaževanja v resnici prihajalo že prej. Več o tem Sattler:
Ker je dostop do pitne vode v javnem interesu, se je občina odločila prevzeti nadzor nad vodarno. S Salonitom je tako leta 2018 sklenila sporazum, s katerim je lani dobila stavbno pravico nad vodarno, do konca letošnjega leta pa bo občanom vodo dobavljal Salonit. Županja občine Kanal ob Soči Tina Gerbec zagotavlja, da bo vodovod po obnovi speljan mimo industrijskih obratov:
V društvu Eko Anhovo so do sporazuma skeptični:
Porajajo se tudi ideje o priključitvi vodovodnega sistema Anhova na goriški vodovod, ki se napaja iz zajetja Mrzlek. Ta se začne v Novi Gorici in poteka po Soški dolini, nekaj kilometrov pred Anhovem pa zavije proti Goriškim brdom. Sattler razloži, zakaj se v Eko Anhovu zavzemajo za to rešitev:
Na občini menijo, da je samooskrba z vodo ključnega pomena, zato o priključitvi na zajetje Mrzlek ne razmišljajo. Več o tem Gerbec:
V petek je Anhovo na pobudo Eko Anhova in civilne iniciative Danes obiskal predsednik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, krajše NIJZ, Milan Krek, ki je pozval k čimprejšnji ukinitvi trenutnega vodnega vira. To je razburilo županjo, saj se na obisku ni sestal z občinskim režijskim obratom:
Po drugi strani občina v izjavi za javnost s sedmega avgusta trdi, da režijski obrat ne upravlja z vodovodnim sistemom znotraj industrijskega obrata. V Eko Anhovu se sprašujejo, kdo torej sistem nadzira:
Režijski obrat občine za ponovno izdajo dovoljenja za uporabo pitne vode iz vodovoda čaka na odobritev NIJZ. Krajanom Anhova bodo tako do nadaljnjega pitno vodo dovažali gasilci.
Dodaj komentar
Komentiraj