Informacijski zaveznici

Ameriška nacionalna varnostna agencija, znana pod kratico NSA, je vsaj med letoma 2012 in 2014 preko Danske vohunila za visokimi politiki Nemčije, Francije, Švedske in Norveške. Informacije o tem, da je NSA prisluškovala denimo nemški kanclerki Angeli Merkel, je sicer že leta 2013 razkril Edward Snowden. Vendar informacije nekdanjega pogodbenega sodelavca ameriške nacionalne agencije, zadolžene za globalni nadzor nad komunikacijami in varovanje ameriških informacijskih sistemov, še niso kazale na to, da je pri vohunjenju osrednjo vlogo odigrala nemška severna soseda Danska. NSA je podatke o komunikaciji evropskih politikov namreč pridobila prek internetnih kablov, ki sosednje države povezujejo z Dansko. Pri tem je tesno sodelovala z dansko obrambno obveščevalno službo, podobno sodelovanje med službama pa poteka še danes.

Prav Snowdenova razkritja so leta 2014 tedanjega direktorja danske obveščevalne agencije Thomasa Ahrenkiela spodbudila, da je naročil interno preiskavo tega, ali je NSA dolgoletno sodelovanje z dansko službo izkoristila za pridobivanje informacij o danskih sosedah. Leto kasneje je zaključek internega poročila potrdil, da ga je. Prav na vsebini tega poročila pa temelji zgodba o prisluškovanju evropskim politikom, ki jo je objavila danska javna radiotelevizija, znana pod kratico DR. Kaj je pri razkritjih zares novega, je za Radio Študent pojasnil Niels Fastrup, novinar danske radiotelevizije in soavtor članka o operacijah NSA na Danskem.

Izjava
 
Formalno je danska obveščevalna agencija sicer podrejena ministrstvu za obrambo. Vendar neposrednih navodil danske vlade pri razkritih aktivnostih obveščevalne agencije Fastrup s sodelavko ni uspel potrditi.
 
Izjava
 
Glede na dejstvo, da informacije potrjujejo ameriško vohunjenje za visokimi predstavniki držav, so odzivi po Evropi precej medli. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer dejal, da od ameriških in danskih zaveznikov pričakuje vse informacije in odgovore o “preteklih dejstvih”. Angela Merkel, ki naj bi za to, da ji je NSA prisluškovala, izvedela šele iz medijev, pa je izrazila strinjanje z Macronom. Pomirila naj bi jo izjava danske ministrice za obrambo Trine Bramsen, ki je zgolj v splošnem dejala, da je sistematično prisluškovanje bližnjim zaveznicam nesprejemljivo.
 
V preteklosti je sicer danska radiotelevizija že poročala, da je NSA pridobivala podatke tudi o danski vladi, denimo o finančnem in zunanjem ministrstvu. Danska vlada naj bi za prisluškovanje politikom izvedela šele leta 2019 in naročila nov nadzor. Vodstvo agencije je vlada zamenjala šele lani, petim uslužbencem agencije pa je po pisanju danske radiotelevizije prepovedano, da bi še kdaj delali za dansko obveščevalno službo. Ne glede na to sodelovanje med NSA in danskimi kolegi še zmeraj poteka.

Izjava
 
Natančen namen informacij, ki jih na Danskem pridobiva NSA, ni znan. A Fastrup poudarja, da gre za izjemno širok spekter informacij.
 
Izjava

Primer delovanja NSA na Danskem je danska radiotelevizija razkrila že konec lanskega leta, ko je ugotovila, da je s pomočjo informacij NSA ameriško podjetje Lockheed Martin uspešno kandidiralo na danskem razpisu za nakup novih vojaških letal. 

Izjava

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj ravno Danska? Zakaj je za zbiranje informacij o evropskih silah NSA locirana prav na Danskem? Fastrup meni, da je za to zaslužen položaj Danske v strukturi svetovnega interneta.

Izjava

Ključno pri tem je, da sploh ni nujno, da je informacija, ki jo obveščevalna služba prestreže na Danskem, namenjena nekomu na Danskem. Z orodjem XKeyscore NSA namreč lahko išče in analizira ogromno bazo metapodatkov preprosto z iskanjem ključnih besed. Že ena natančna informacija o tarči lahko prek XKeyscora poda celotno bazo elektronske komunikacije te osebe.
 
Izjava

Danska obveščevalna služba ni izbrala NSA, ampak je NSA izbrala njo. Sodelovanje med njima poteka že vsaj tri desetletja.

Izjava