Inšpektor, javi se!
Od konca januarja se na Hrvaškem vrstijo množični bojkoti skorajda vseh vrst nakupov storitev in izdelkov, in sicer na pobudo hrvaške potrošniške platforme Halo, inspektore. Pozive k bojkotu zaradi nevzdržnega zviševanja cen je iniciativa začela prek družbenih omrežij. Podprli so jih potrošniška združenja, sindikati in tudi nekateri politiki trenutno vladajoče stranke Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ. Akcija se je začela s splošnim enodnevnim bojkotom trgovin, napovedanim za 24. januar, enodnevni bojkoti pa so se zvrstili še ob naslednjih petkih.
Konec januarja je platforma Halo, inspektore pozvala k enotedenskemu bojkotu Lidla, Eurospina in DM-a ter energijskih in brezalkoholnih gaziranih pijač, ustekleničene vode ter detergentov za pranje perila in pomivanje posode v vseh trgovinah. Sledil je enotedenski bojkot hrvaških trgovinskih verig Konzum in Plodine. Poleg tega je prejšnji petek potekal enodnevni bojkot pekarn, in sicer na pobudo dijakov. Bojkoti trgovin so se razširili tudi v Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo in Bolgarijo.
Rezultate po začetku bojkota predstavi Josip Kelemen, svetovalec potrošniške platforme Halo, inspektore.
Na Hrvaškem so glede na Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin zaznali največje letno povišanje cen v evrskem območju. Novembra lani so se zvišale za štiri odstotke, decembra so zabeležili 4,5-odstotno povišanje. Vzroke zvišanja cen pojasni hrvaški ekonomist Mladen Vedriš.
Po podatkih finančne uprave je prvi bojkot zmanjšal promet v trgovinah za okoli 44 odstotkov, vrednost prodaje pa se je zmanjšala za več kot polovico. Promet vseh dejavnosti je padel za nekaj manj kot četrtino. Po trditvah platforme Halo, inspektore so bojkoti trgovinam skupno povzročili finančno izgubo v vrednosti okoli 100 milijonov evrov. Kelemen meni, da je to konservativna ocena.
Sogovornik pojasni še, kako ocenjuje dolgoročne posledice bojkota.
Ali gre po njegovem mnenju pri tem za realno oceno finančne škode in v čem vidi smisel bojkota, pa pojasni Vedriš.
Na bojkot je hrvaška vlada odgovorila z novim odlokom o maksimalnih cenah izdelkov, s katerim omejuje cene 70 izdelkov. Na začetku je bilo na seznamu iz leta 2023 30 kategorij izdelkov, zdaj so dodali 40 novih, med drugim kruh, olje, testenine, polento in ribje konzerve. Trgovci so dolžni poskrbeti, da vsaj ena vrsta izdelka iz posamezne kategorije ne presega določene maksimalne cene. Ukrep vlade komentira Vedriš.
Po mnenju sogovornika bi morala vlada izboljšati stalni inšpekcijski nadzor po zgledu slovenske ureditve.
Bojkot trgovcev zaradi previsokih cen se je iz Hrvaške razširil v druge države Balkana. Drugi petek so se Hrvatom pri bojkotiranju trgovin pridružili v Srbiji, kjer je prodaja na dan bojkota padla za tretjino, ter v Črni Gori in Makedoniji, kjer se je po podatkih finančnih uprav promet zmanjšal približno za polovico. Naslednji teden so se bojkotu pridružili še v Bosni in Hercegovini, prejšnji teden pa se je razširil v Bolgarijo. Vlada federacije Bosne in Hercegovine je v odziv na bojkot obljubila zamrznitev cen za 50 kategorij izdelkov, vlada entitete Republike Srbske pa strožji inšpektorski nadzor in kazni. V Bolgariji sta opozicijski stranki Gibanje za pravice in svoboščine ter Združena levica predlagali zakon o maksimalnih cenah osnovnih potrebščin. Na družbenih omrežjih so se pozivi k bojkotu pojavili tudi v Sloveniji in Albaniji, vendar se kupci nanje do zdaj niso odzvali. V Romuniji so k bojkotu pozvali nekateri politiki, med njimi fašistični predsedniški kandidat Călin Georgescu, vendar v tem primeru ne toliko zaradi cen kot zaradi tujega lastništva trgovin in obtožb proti trgovinam, da ne ponujajo dovolj izdelkov domačih proizvajalcev. Več o bojkotih zunaj Hrvaške pojasni Kelemen.
Po besedah predstavnika platforme bodo na Hrvaškem bojkot nadaljevali tudi ta teden.
Kot oriše tudi sogovornik, bo predvsem od potrošnikov odvisno, kako se bo dogajanje razvijalo. Zagotovo pa so bojkoti že imeli opozorilni učinek, ki lahko vpliva na nadaljnji razvoj regulacije cen življenjskih potrebščin na Hrvaškem in v širši regiji.
OFFsajd je pripravila vajenka Iman, mentoriral je Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj