Iranski študentski upor
V Iranu se po enomesečnem zatišju od sobote nadaljujejo protesti proti ajatoli Aliju Hameneju. Policija in milica Basidž, veja Islamske revolucionarne garde, sta včeraj vdrli v univerzitetne kampuse in se spopadli s protestniki. Prvi študentski protesti so se začeli v prestolnici Teheran, na Politehniški univerzi in univerzi Šahid Behešti, ter na univerzah v mestih Širaz in Mašhad, od koder so se razširili na druge univerze po državi. Študentje so vzklikali gesla proti trenutni oblasti, kot je »smrt diktatorju«, izražali nasprotovanje iranskemu vodenju tako imenovane Osi odpora, vsaj del protestnikov pa je zahteval tudi vrnitev monarhije. Gre za obnovitev protestov proti vladi Islamske republike dober mesec po tem, ko so jih represivni organi nasilno zatrli. Zakaj so se študentje znova odločili za protest, pojasni nekdanji iranski študentski aktivist, ki ta čas živi v Pragi, Aryan Monfarednik.
Prvi val protivladnih protestov v Iranu so zaradi inflacije konec decembra sprožili mali trgovci, kmalu pa so se jim pridružile še druge skupine. Sredi januarja so oblasti proteste nasilno zatrle. Po uradnih podatkih urada iranskega predsednika so represivni organi ubili okoli 3000 protestnikov, tiskovna agencija organizacije Aktivisti za človekove pravice v Iranu, krajše HRANA, ki deluje v Združenih državah, pa trdi, da je bilo ubitih protestnikov vsaj dvakrat toliko. Kot pojasnjuje sogovornik, je razlog, da so se protesti ponovno obudili prav na univerzah, to, da je po zatrtju protestov januarja obseg represivnih ukrepov na kampusih manjši kot zunaj njih.
Proteste so podprli nekateri sindikati in levičarske organizacije. Po mnenju profesorja zgodovine in mednarodnih odnosov na univerzi v Milanu, Giuseppeja Acconcie, gre tako za splošno gibanje proti politični oblasti, zato protestov ne moremo opredeliti samo kot študentskih.
Na spletu so se pojavili posnetki in fotografije študentov, kako zažigajo zastave Islamske republike in mahajo z monarhistično zastavo. Protestirali so tudi proti zunanji politiki Islamske republike, z geslom »ne Gaza, ne Libanon, življenje za Iran«. Protestniki med drugim uporabljajo kurdsko feministično geslo »ženske, življenje, svoboda«. Gre za geslo zadnjih večjih protestov v Iranu, ki so potekali leta 2022, po smrti 22-letnice kurdskega rodu Mahse Amini. Amini je iranska moralna policija aretirala, ker ni nosila hidžaba, nato pa je umrla, domnevno zaradi nasilnega ravnanja moralne policije. Kako se trenutni protesti primerjajo z decembrskimi in januarskimi, pojasni aktivist.
Med razlogi protesta so tudi ekonomska neperspektivnost študentov v državi, ki je v veliki meri posledica ameriških sankcij, in zahteve po več pravicah žensk, predvsem glede svobode oblačenja, pojasnjuje Acconcia.
Hkrati s protesti potekajo pogajanja med Združenimi državami in Iranom glede iranskega jedrskega programa in ameriških groženj z napadom. Nov krog pogovorov se začne jutri. Ameriški predsednik Donald Trump je dal Iranu na voljo petnajst dni, da sprejme dogovor, sicer bo ameriška vojska imperialistično posredovala. Ameriška stran od Irana v zameno za nenapadanje zahteva ustavitev bogatenja urana za tri leta, omejitev bogatenja urana na 1,5 odstotka po izteku tega obdobja in odvoz vsega urana, ki je bil že obogaten prek te omejitve, v nevtralno državo. Iran bi se moral po ameriških zahtevah tudi zavezati, da ne bo prvi uporabljal raket. Iranska stran ameriške zahteve glede raket zavrača. Ameriška vojska ima trenutno na Bližnjem vzhodu razporejeno bojno skupino okrog letalonosilke Abraham Lincoln, ki bi lahko sodelovala v napadu na Iran. Na poti v regijo je tudi druga bojna skupina okrog letalonosilke Gerald Ford. V Izraelu je ameriška vojska včeraj namestila dodatnih dvanajst bojnih letal. Več o možnih ameriških ciljih, kar zadeva spremembe oblasti v Iranu, opiše Acconcia.
Del študentov se medtem pridružuje protiprotestom. Podporniki vlade so na univerzitetnih kampusih zažigali izraelske in ameriške zastave ter skandirali »smrt Ameriki« in »smrt šahu«. Med njimi in protivladnimi protestniki prihaja do pretepov. Nasprotovanje protestom pojasni sogovornik.
Del študentov, ki protestira proti vladi, tvega resnejše sankcije od nasprotovanja sošolcev. Pripadniki milice Basidž so v sodelovanju z upravo na univerzi Šahid Behešti v Teheranu v nedeljo izvedli preiskave študentskih domov z namenom identifikacije protestnikov. Po poročanju iranskih medijev represivni organi aretacij na kampusih niso izvajali, so pa vodstva univerz osumljenim protestnikom vstop na kampuse prepovedala. Štiri petine univerz predavanja izvaja prek spleta. Na nekaterih to poteka od januarja, druge se s prekinitvijo predavanj v živo odzivajo šele na študentske proteste, začete med vikendom. Direktor Tehnološke univerze Šarif v Teheranu je študentom sporočil, da je generalno državno tožilstvo sprožilo postopke proti protestnikom in da jih univerza ne bo branila. Po besedah nekdanjega študentskega aktivista imajo oblasti na univerzah ovaduhe, ki poročajo o študentih, ki kritizirajo politični vrh. Protivladni protestniki tvegajo izključitev z univerze in aretacijo.
Iranske oblasti so protestnike opozorile, da imajo pravico do protesta, vendar ne smejo prestopiti tako imenovanih rdečih črt, kar vključuje na primer skrunjenje državne zastave. Omejitve in relativno permisivnost do študentskih protestov na deklarativni ravni komentira Acconcia.
Kljub zatrtju protestov proti Islamski republiki, ki je obsegalo aretacije, policijske ure, izklop interneta in usmrtitve, se je protestno gibanje uspelo obnoviti. Razpoke v represiji so se po enomesečnem zatišju pokazale na univerzah.
OFFsajd je pripravil vajenec Tim, mentoriral je Matej.
Komentarji
Kje ste dobil tega cijinega agenta?
O uau, rš z mosadovo linijo. Dajte mi sam najt državo, ki dovoljuje pozive k spremembi ustave in vrnitvi monarhije wtf. Sam v iranu pa to jasno kaže na hudo represijo grozne diktature.
Jebiga, kaj boš drugega pričakoval od radia, k je kleno sodeloval pri sesuvanju jugoslovanskega socializma, vmes pa nabijal rusofobno propagando.
Komentiraj