Iskra je Semič in Semič je Iskra
»Vajda je bil dober in pošten človek. Ker ni imel otrok, so ga nagovarjali, naj svoje premoženje po smrti zapusti cerkvi, a ni bil za to. Želel je, da bi imeli od tega vsi nekaj, zato je vse zapustil občini, da bi tam zgradila dekliško šolo. A je namesto dekliške šole tam zrasla tovarna, ki je dala kruh številnim ljudem, kar je še bolje. Dal pa je postaviti kapelico, ki stoji še danes in je še edini spomin na Janka Vajdo.« Tako je Tone Plut lani ob spominjanju na semiško Iskro v organizaciji KUD Jožeta Mihelčiča segel v čas, ko v Semiču še ni bilo tovarne.
Tam, kjer je kasneje zrasla Iskra, pa je bilo Ogulinovo oziroma Vajdovo posestvo z gradičem, ki je med vojno pogorel, in gospodarskimi poslopji. Semič ima dandanes močno industrijsko cono, na vrhu katere še vedno stoji obrat Iskre. A ne gre za isto podjetje, ki je blestelo predvsem v času delavskega samoupravljanja, temveč za dve veji ljubljanske družbe Iskra, ki zaposlujeta približno 400 Belokranjcev. Njihovi delovni pogoji pa še zdaleč niso tako idilični, kot se svojega časa spominjajo zaposleni v semiški Iskri med letoma 1951 in 2001.
Prejšnji teden so namreč zaposleni ob prihodu na delo samoorganizirano stavkali zaradi neenakosti ob obračunu božičnic ... khm ... ne božičnic, ampak dodatkov za delovno uspešnost, ki za razliko od božičnic niso nujno enotni za vse zaposlene. Dodatek so izpogajali sindikati, čeprav uradnega odgovora na prošnje niso prejeli, dan pred izplačilom so bili obveščeni le prejemniki - delavci. Zaposleni v drugih vejah ljubljanske družbe Iskra, recimo v Kranju ali Ljubljani, so prejeli 250 ali 300 evrov bruto nebožičnega dodatka, semiški delavci pa zgolj 50 evrov, čeprav razlika v uspešnosti različnih vej podjetja iz proračuna ni razvidna. Poleg tega je treba vzeti v zakup, da nekateri teh nekaj več kot 30 evrov neto dodatkov ne bodo prejeli ali pa bo vsota manjša zaradi upravičenih odsotnosti z dela.
PREKINITEV PROGRAMA:
Program prekinjamo z nadpomembno novico - mladi podjetniki so objavili seznam najbogatejših Slovencev. Na devetem mestu se je znašla družina Šešok, ki si med drugim lasti tudi družbo Iskra. Po ocenah njihova privatna lastnina znaša 120 milijonov evrov, torej je v zadnjem letu zrasla za slabih 40 odstotkov. Čestitamo, čestitamo, čestitamo!
KONEC PREKINITVE.
Naprej s stavko v semiških enotah ljubljanske družbe Iskra, kjer se je na predbožični dan zaiskrilo. Stavkovne okoliščine predstavi zaposleni v semiški Iskri, ki je želel ostati anonimen, kar že samo po sebi pove veliko o odnosih znotraj podjetja.
Vendar stavka ni trajala dolgo, po božičnem vikendu so vsi zaposleni, ki niso na dopustu, ponovno vpreženi v obrat. Nič ne de, da je bil celo leto za ta teden načrtovan kolektivni dopust. Vodstvo podjetja je kljub neodobravanju sindikata tik pred zdajci svojim zaposlenim sporočilo, da bodo delali tudi v medprazničnem času.
Razlogi za tako hitro ohladitev stavkajočih delavcev ostajajo neznani. Predstavnik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Matija Skala je v pogovoru za aktualnopolitično redakcijo Radia Študent opozoril, da, citiramo: ˝Šefi izvajajo pritisk na delavce, morali so jih popisati, zdaj jim grozijo z neplačilom stavke, z opozorili pred odpovedjo in še nekaterimi sankcijami na osebnem nivoju, zaslišujejo posameznike in od njih poskušajo pridobiti informacije o organizatorjih stavke - skratka lov na čarovnice je odprt, zato so včeraj in danes skoraj vsi, ki so bili poklicani, prišli delat v podjetje.” Tik pred začetkom oddaje pa smo prejeli še pisni izdelek Iskrinega vodstva z naslovom: Pisno opozorilo delavcu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Delavci, ki so zaposleni preko agencije in so bili na spisku stavkajočih, pa so menda dobili odpoved delovnega razmerja - a pisnih dokazov še nimamo. Kot kaže, so bili pritiski veliko bolj plodni kot tako imenovani sestanek v menzi podjetja, ko je stavkajoče delavce obiskal sam generalni direktor Iskre Davorin Dobočnik.
Če je bil neenakomerni dodatek iskra, ki je zanetila požar, je slabo poslovanje podjetja v semiško družbo zarezala veliko globlje.
Pa vendar so delovni pogoji vzdržni, skromno nadaljuje neimenovani delavec v Iskri.
Poleg sumljivih vodstvenih praks v Iskri zadnjih nekaj let, ko denimo kljub vsakoletnim dobičkom in pozitivni balanci ni bilo božičnice od leta 2017, ko je znašala 50 evrov; ali dejstva, da se proračun vseh 14 enot podjetja vodi v skupni računici, dobičke in stroške pa vodstvo preusmerja tako, da lahko manipulira z delavskimi pravicami, je v razlogih za stavko zaznati tudi diskriminacijo do zaposlenih v semiški enoti Iskre.
Vendar diskriminacija, ki jo čuti belokranjski del Iskrine delovne sile, ne vpliva na odnose s sodelavci iz ostalih enot - denimo Kranja ali Ljubljane, ki so prejeli znatno višje nebožične dodatke za delovno uspešnost.
Tudi s sindikatom se delavci, po besedah našega sogovorca, dobro razumejo, a se zavedajo, da sindikat niti nima dovolj močnih vzvodov za ukrepanje.
A čisto vsi niso zadovoljni z delovanjem sindikata. Sindikalist Skala na besede območnega sekretarja sindikata Dušana Velšeta, ki se je opravičil, da izjav ne bi dajal, ker na stavki ni bil prisoten, opozarja, citiramo: ˝Sekretar bi bil lahko zraven, če bi hotel priti. On ima do Iskre 1 kilometer, jaz pa 7. Lahko bi kaj povedal, saj je o vsem na tekočem in je skozi leto o vsem večkrat kontaktiral s Šošeki brez moje prisotnosti. On je v sindikatu profesionalno zaposlen in se financira iz naše članarine, jaz pa opravljam vodenje podružnice v glavnem izven svojega delovnega časa, saj nimam sklenjene pogodbe o opravljanju funkcije predsednika podružnice, sicer pa v podjetju opravljam delo višjega nadzornika kakovosti.˝ Neimenovani zaposleni ocenjuje, da stavka ne bo prinesla odmevnejših rezultatov v obliki več delavskih pravic.
Za konec današnjega OFFsajda se vračamo v zgodovino, saj neimenovani zaposleni opozarja, da gre v boju za pravično božičnico ali dodatek za delovno uspešnost za ohranjanje podjetja z zgodovinsko vrednostjo v Semiču in širši Beli krajini.
Slogan Semič je Iskra in Iskra je Semič še zdaleč ne predstavlja brezpogojne romantične ljubezni, temveč čisto pravo ljubezen, ki jo poznamo smrtniki. Naj bo Iskra odgovorna za ekološko katastrofo z izlivanjem PCB-ja v eno izmed lepših svetovnih rek ali pa za težko socialno stanje svojih Šokcev - Semič jo bo vsakič spravil v red.
Dodaj komentar
Komentiraj