Maroška mornarica je v soboto po štiridnevnem plutju sprejela ladjo migrantov, ki ji je zmanjkalo goriva. Maroške oblasti so navkljub pozivom ignorirale stisko migrantov, zaradi česar jih je 15 tudi umrlo. Spomnimo, da se migracijsko pot skozi Maroko zaradi restriktivnih migracijskih politik na Sredozemskem morju zopet pogosteje uporablja, tudi zaradi pritiskov Evropske unije pa Maroko zato uporablja vse bolj agresivne taktike, da bi preprečil prečkanje migrantov. Ker omenjeni primer ni edini in ker se zdi, da bodo tovrstni primeri vse pogostejši, se v današnjem OFFsajdu obračamo v Maroko in tamkajšnje implementacije politike eksternalizacije evropskih mej.

Kot smo že omenili, je usihanje pogostosti poti skozi sredozemske vode posledica restriktivnejše migracijske politike. Na eni strani se je tako imenovana Balkanska pot zaprla z dogovorom o vračanju migrantov, ki ga je Evropska unija sklenila s Turčijo. Prav tako se meje eksternalizira in predvsem z nastopom nove vlade v Italiji prelaga naloge zamejevanja in vračanja migrantov na Libijo. Prav tako je Malta julija brez pravne podlage tri mesece zadrževala ladjo humanitarne organizacije Sea Watch 3, ki skuša pomagati migrantom na nevarnih poteh. Nedavne primere na poti iz Libije razloži Maurice Stierl, aktivist organizacije Alarmphone, ki sprejema klice potujočih migrantov in sporoča njihove lokacije na posameznem teritoriju pristojnim oblastem, ki bi morale prestreči migrante.

Izjava

Ker se migracijske poti prej preusmerijo kot popolnoma ukinejo, se je bilo medtem vedno več migrantov primoranih odločiti za pot skozi Maroko. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je letos preko morja v Španijo odšlo 51 tisoč migrantov. Kot nam je pojasnil sogovornik, španske oblasti sicer tudi rešujejo ladje z migranti, a vendarle se je v zadnjem času povečala praksa sporočanja lokacije migrantov maroškim oblastem. O nedavnem primeru, ki smo ga omenjali na začetku, nadaljuje Stierl:

Izjava

Na povečevanje števila migrantov so maroške oblasti reagirale z nezakonitimi aretacijami in deportacijami. Poleti je policija na severu Maroka izvedla racijo in aretirala približno sedem tisoč migrantov. Ta praksa ni nova, je pa bila tokrat bolj poostrena, druga novost pa je, da so jo izvajali v mestih. Pojasnjuje Bilal Alghouhari iz humanitarne organizacije GADEM, ki je prakse popisala v poročilu.

Izjava

Kot rečeno, dotične prakse v Maroku niso nove. Leta 2003 je bil sprejet Zakon 02-03, ki je kriminaliziral neregistrirane migrante in s katerim so maroške oblasti deportirale migrante na mejo z Alžirijo ali Mavretanijo. Pred petimi leti je vlada s kraljem na čelu naznanila spremembo politike in omogočila pridobitev dovoljenj za bivanje. Deklarativni humanitarni obrat pri politikah migracij pa je kljub vsemu spremljala deportacija migrantov s severa na obrobje bližnjih mest. Sedaj pa se je zopet pojavila praksa deportacij večjega števila migrantov na meje. Kot nam je pojasnil sogovorec, je to potekalo tudi v sodelovanju z drugimi afriškimi državami, ki so identificirale migrante kot lastne državljane. Algouhari:

Izjava

Čeprav Maroko odklanja predloge Evropske unije za vzpostavitev centrov za pridržanje, pa je spremembo politike mogoče gledati tudi z vidika večanja pritiska EU na Maroko. Nove prakse udejanjenja eksternalizacije evropskih mej sovpadajo z nastopom nove vlade v Španiji. Maroko je na namreč razpet med Afriško unijo na eni ter Evropsko unijo na drugi strani, kot današnji OFFsajd zaključuje sogovorec, pa zato dogovori o eksternalizaciji mej potekajo v nekoliko bolj subtilni maniri.

Izjava