izjava

Na Hrvaškem je včeraj potekal prvi krog predsedniških volitev. Po pričakovanjih so daleč največ glasov dobili trije favoriti: Zoran Milanović, Kolinda Grabar-Kitarović in Miroslav Škoro. Največ, skoraj 30 odstotkov glasov je prejel nekdanji premier in kandidat socialdemokratske stranke, bolje poznane kot SDP, Zoran Milanović, z dobrimi 26 odstotki mu sledi aktualna predsednica in kandidatka vladajoče konzervativne stranke HDZ Kolinda Grabar-Kitarović, tretje mesto pa je zasedel neodvisni, “bolj desni od desnega” Miroslav Škoro, svoj čas tudi član HDZ-ja, ki je zapustil stranko, češ da se je ta preveč oddaljila od idej prvega predsednika Hrvaške Franja Tuđmana. 

Ostalim osmim kandidatom kljub inovativnim političnim programom, ki smo jih lahko slišali v uvodu, ni uspelo doseči več kot le nekaj odstotkov glasov, edina kandidatka leve opcije Katarina Peović pa je osvojila komaj več kot en odstotek. O resničnih zmagovalcih volitev novinar časnika Novosti Goran Borković.

izjava

Z mnenjem, da prejemnik največjega števila glasov na volitvah ni hkrati politični zmagovalec, se strinja urednik spletnega portala forum.tm Ante Pavić.

izjava

O predsedniku bodo tako državljani odločali v drugem krogu volitev, ki bo potekal petega januarja. Največja neznanka je pri tem razporeditev glasov volivcev poraženih kandidatov. Če bodo vsi volivci, ki so v prvem krogu glasovali za Miroslava Škora, sledili svoji desni politični orientaciji in oddali glas za Grabar-Kitarović, bo ta gladko zmagala. 

izjava

Da pa ta migracija volilnega telesa od Škora k Grabar-Kitarović ne bo tako enostavna, opozarja Borković.

izjava

Hrvaška opozicija namreč vladajočo politično opcijo že kar tradicionalno premaguje na predsedniških volitvah. Ta funkcija, ne glede na pomp okoli volitev, ne nosi velike politične teže. Po smrti Franja Tuđmana je prišlo do ustavnih sprememb, ki so vsem naslednikom dale bolj ali manj ceremonialno vlogo, podobno, kot jo ima v Sloveniji.

izjava

Čeprav bi izvolitev Grabar-Kitarović sam označil za najverjetnejši rezultat, Borković poudarja, da ta v luči velike izgube podpore tekom kampanje ni zagotovljena.

izjava

Gotovost njene izvolitve je še dodatno omajal sam Škoro, ki je v govoru takoj po volitvah ni podprl. Po mnenju obeh sogovornikov je namreč jasno, da se na hrvaški skrajni desnici pripravlja nova politična formacija.

izjava

Največje vprašanje pri tem je odziv vladajoče desno konzervativne stranke HDZ na oblikovanje nove politične stranke, ki bi večinoma nagovarjala isto skupino volivcev. Že pri pripravi Škorove predsedniške kampanje je bilo možno spremljati bolj ali manj odkrito sodelovanje HDZ-jevih sodelavcev.

izjava

Politični diskurz v kampanji bo ta boj na skrajnem desnem polu premaknil še bolj v desno, sploh glede na dosedanje izjave Grabar-Kitarović.

izjava

Premik v desno pa je v zadnjih letih po Pavićevem mnenju zajel celotno hrvaško družbo, zato zmaga HDZ v drugem krogu in na naslednjih parlamentarnih volitvah ni vprašljiva.

izjava

Hrvaško sicer vsak dan zapusti tudi do 130 ljudi, ki so namenjeni večinoma v države Srednje in Zahodne Evrope. Zaradi bega mladih iz države tako vedno bolj pomembna na volitvah postaja tudi hrvaška diaspora. V tujini so volivci večinoma podprli Grabar-Kitarović ali Škora, Milanović pa je zmagal le v sosednji Srbiji. V Indoneziji so si vseh šest glasov enakomerno razdelili Milanović, Grabar-Kitarović in Juričan iz uvodnega posnetka.