Kaj pa želvice
Delegati članic Združenih narodov so na Konferenci o morski biotski raznovrstnosti območij izven nacionalnih jurisdikcij v New Yorku prišli do konsenza glede Sporazuma za zaščito oceanov. Po več kot 15 letih razprave je predsednica konference Rena Lee z besedami, da je ladja pristala, sporočila, da so se vsi prisotni delegati dogovorili o končnem besedilu sporazuma. Združeni narodi sporazum predstavljajo kot enega glavnih elementov strategije za doseganje cilja zaščite 30 odstotkov kopnega in oceanov do leta 2030. Pobudnica sporazuma je bila Kitajska. O cilju, znanem pod sloganom 30x30, so se načelno dogovorili lanskega decembra v kanadskem Montrealu.
Dogovor je rezultat formalnih in neformalnih pogovorov med državami, ki so se začeli leta 2004 in so temeljili na tako imenovani ustavi za oceane, konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 o ohranjanju in trajnostni rabi morske biološke raznovrstnosti območij zunaj nacionalne jurisdikcije. Govori Barbara Granda iz sektorja za mednarodno pravo zunanjega ministrstva, ki je bila na newyorških pogajanjih članica slovenske delegacije.
Andrej Bibič iz sektorja za ohranjanje narave Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je bil v New Yorku prav tako v vlogi delegata, opiše dogajanje na zadnjem zasedanju.
Doseg dogovora so članice označile za velik uspeh, saj je ob nekaterih točkah sporazuma prihajalo do velikih razhajanj. Kot pojasnjuje Bibič, so bila ta na začetku zasedanja še vedno prisotna, a so jih uspeli premostiti.
Glavni problem je predstavljalo tudi dejstvo, da gre za področje mednarodnih voda. Na področju nacionalnih voda namreč izkoriščanje naravnih virov in okoljske omejitve za zaščito voda določa posamezna država. Specifika tega sporazuma je torej, da gre za regulacijo območja, kjer ne veljajo pravne določitve zgolj ene države, kar pa je pripeljalo do razdrobljenosti mnenj.
V sporazumu so grobo definirali tako imenovana zaščitena morska območja. Ta so definirana kot geografska morska območja, na katerih lahko pride do specifičnega dolgoročnega ohranjanja biotske raznovrstnosti in kjer je lahko omogočena trajnostna raba, če je ta v skladu z ohranitvenimi cilji. Prav tako so določili proračun, iz katerega bodo črpali sredstva za nadzor in varovanje zaščitenih območij.
Kdo pa bo skrbel za nadzor nad izvajanjem sporazuma?
Kot pojasnjuje Granda, pa zavarovana morska območja niso popolnoma definirana. Gre zgolj za nekakšne ambicije mednarodne skupnosti, sprejet dogovor pa igra predvsem vlogo orodja za doseganje teh ambicij.
Kaj torej sploh so dosežki sporazuma?
Sporazum je torej korak za zaščito oceanov, ki pa obenem upošteva pomen ribištva in turizma kot pomembnih gospodarskih panog. Po sporazumu se določila o izkoriščanju genskega morskega materiala ne nanašajo na ribolov. Prav industrijski ribolov pa je eden glavnih dejavnikov človeškega uničevanja oceanov. Kateri so še načini onesnaževanja svetovnih morij, pojasni Tilen Genov, predsednik društva Morigenos.
Sporazum tako ni v celoti izpolnil okoljskih prizadevanj. V sprejetem dokumentu so se članice namreč odmaknile od prvotnih idej o okoljevarstvenih ukrepih v mednarodnih vodah.
Iz slovenske in mednarodne politike so že završale pohvale enotnosti držav članic Združenih narodov glede doseženega konsenza o listini. Csaba Kőrösi, predsednik 77. zasedanja Generalne skupščine, je dogovor pozdravil kot spomenik uspešnemu multilateralizmu in ga izpostavil kot primer preobrazbe, ki si jo naš svet zasluži. Kljub sprejetju listine in optimizmu pa je še vedno naivno verjeti, da ladja ne bo pred dejanskim pristankom na obali okoljske zaščite in nevtralnosti zašla ter nasedla na čereh kapitalske grabežljivosti.
Z očitki, da na Dan žena nista pisala o dotični temi, ter z najlepšimi željami za vse, ki vas praznik zadeva, sva OFFsajd spisala vajenec Filip in Tia.
Slika: Sébastien Stradal, all creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj