Kaj se izmuzne BDP-ju?
Naraščajoča dohodkovna in premoženjska neenakost predstavlja največje tveganje za svet v letu 2017. Ta trditev ni zapisana v poročilih človekoljubnih nevladnikov, ampak v letnem poročilu globalnih tveganj, ki ga izdaja Svetovni gospodarski forum. Forum, ki danes pričenja s svojim letnim srečanjem v luksuznem letovišču Davos, kjer svetovna ekonomska in politična elita razpravlja o stanju sveta. Neenakost naj bi predstavljala grožnjo za stabilnost obstoječega družbeno-ekonomskega reda in zadnji politični premiki, od zmage Trumpa do brexita, naj bi bili indikatorji prihodnosti. Če poročilo iz Davosa priznava, da je neenakost težava in tveganje, pa ne želi priznati, da je neenakost proizvod sistema, ki ima sedež v Davosu. Da je neenakost proizvod obstoječega družbenega reda in da je njegova nestabilnost logična posledica politik, ki so v jedru sistema.
Kot odgovor na to neodzivnost elit je včeraj, kot že nekaj let zapored, svoje poročilo o globalni neenakosti izdala nevladna organizacija Oxfam. Če v Davosu razpravljajo predvsem o tveganjih za globalno elito, pa se Oxfamovo poročilo Gospodarstvo za 99% osredotoča na revne in izključene. Glavne ugotovitve poročila povzame Max Lawson z organizacije Oxfam:
Še lani je imelo 62 najbogatejših toliko premoženja kot najrevnejših 50 odstotkov svetovnega prebivalstva. Skrčenje številke na 8 pa ni zgolj posledica rasti premoženja najbogatejših, temveč predvsem ugotovitve, da je premoženje najrevnejših nižje, kot se je sklepalo lani. Najrevnejša polovica sveta ima v lasti 0,2 odstotka svetovnega premoženja, pol odstotka manj kot v lanskem poročilu. Pomembna pa ni zgolj premoženjska neenakost, kateri se posveča Oxfam, ampak tudi dohodkovna. Tudi ta je v zadnjih trideset letih v porastu in najhitreje raste v razvitem svetu. Tomas Piketty navaja, da je dohodek najbogatejšega odstotka prebivalcev od leta 1980 zrasel za 200 odstotkov, medtem ko so dohodki spodnje polovice prebivalcev rasli z nič odstotno stopnjo. Ta rast neenakosti je notranja logiki delovanja kapitalizma. Pojasnjuje Marko Kržan iz Združene Levice.
Oxfam poročilo se ne osredotoča na notranjo logiko sistema, ampak predvsem govori o politikah, ki so privedle do obstoječega stanja. Govori Lawson:
Poročilo ugotavlja, da je obstoječe stanje v veliki meri posledica pajdaškega kapitalizma, velike moči elit in njenega vpliva na politične odločitve. Zato se v zaključku posveti ukrepom, ki bi ustvarili drugačen družbeno-ekonomski sistem. Zanimivo pa je, da so predlogi Oxfama zelo podobni govoru elit v Davosu. Pojasnjuje Kržan.
Čeravno poročilo naslavlja globalno neenakost, pa vseeno spodbuja, da podrobneje pogledamo tudi stanje doma. Slovenija naj bi bila po mnenju domačih političnih elit država z izjemno nizko neenakostjo, v kateri so razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi kvečjemu prenizke. Zgovoren je tudi podatek, da ima Slovenija enega izmed najnižjih ginijevih koeficientov med članicami organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. A kot poudarja Vesna Leskošek so podatki za Slovenijo pomankljivi, saj predstavljajo zgolj vidik dohodkovne neenakosti, medtem ko podatkov o premoženjski praktično ni. Neutemeljenost trditev o nizki neenakosti pa ponazarjajo tudi trendi poglabljanja revščine v Sloveniji. Pojasnjuje Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo.
Tudi slovenske razmere so posledica državnih politik, ki so jih zaporedne vlade sprejemale od osamosvojitve. Ključna usmeritev vseh vlad je bila razbremenitev kapitala na račun davčne obremenitve dela. Tako je že leta 1996 vlada Janeza Drnovška prepolovila znesek, ki ga delodajalci prispevajo za socialno varstvo. Slovenija je tako postala država, ki socialne transfere v veliki meri pokriva z obremenitvijo delavcev, in ne delodajalcev. K tem podatkom lahko prištejemo še relativno nizko obdavčitev dobičkov, ki znaša 19 odstotkov in je pod evropskim povprečjem. Te politike so se še okrepile v času prve Janševe vlade z reformo sociale iz leta 2005. Usmeritve socialnih politik, ki poglabljajo revščino, pojasnjuje Leskošek.
Offsajd je pripravil vajenec Klemen.
Dodaj komentar
Komentiraj