Kaplja v obnovo zadrževalnika vode Vogršček

Oddaja

Poletje in z njim povezana vročina ter majhne količine dežja ne tarejo le povprečnih državljanov, temveč so veliko večja skrb za kmetovalce. Večina jih letne mesece prebije s pomočjo namakalnih sistemov z zbiralniki vode, ki zagotavljajo poljščinam in ostalim rastlinam normalne pogoje za rast. A ponekod tovrsten sistem odpove.

Kmetovalci, ki v času poletne suše svoje kmetijske površine namakajo z vodo iz zadrževalnika Vogršček, so skoraj ostali brez nje. Zaradi sanacije predelne pregrade se je približno deset velikih in sto manjših pridelovalcev, ki večinoma gojijo zelenjavo, znašlo pred izzivom, kako z vodo oskrbeti svoj pridelek.

Težave z namakalno infrastrukturo na tem območju sicer niso od včeraj. Potreba po obnovi leta 1989 zgrajenega zadrževalnika Vogršček se je pojavila že pred več kot desetletjem, in sicer leta 2007, ko so začele puščati cevi, ki so omogočale pretok vode od zajema do glavnega ventila namakalnega sistema. Ko se je zajem vode izpod gladine leto kasneje prestavil na dno akumulacijskega jezera, se je stanje še poslabšalo, saj se je v namakalni vodi začel pojavljati mulj, zaradi česar so morali kmetje sadje in zelenjavo spirati z vodo iz vodovoda, varnostno znižanje gladine jezera pa je povzročilo padec tlaka namakalne vode v ceveh. Nezadovoljni kmetje so se zato povezali v Civilno pobudo za Vogršček in zahtevali celovito prenovo zadrževalnika in ureditev namakalnega sistema, v katerega naj priteka zdrava čista voda. Leta 2016 se je namreč zgodilo, da je mikrobiološka analiza namakalne vode pokazala prisotnost fekalij, kar je bila le ena izmed kapelj čez rob.

Po letih obljub se je prenova, izvajalec del je podjetje Kolektor CPG, naposled začela lansko leto. Ob podpisu pogodbe je bilo slišati zagotovila, da zaradi sanacije namakalnega sistema uporabniki ne bodo ostali brez vode, a sušno obdobje prejšnjih tednov je zagrozilo ravno s tem. Za tokratni zaplet v povezavi z zalogo namakalne vode lokalni kmetovalec Srečko Kofol polaga večino odgovornosti na pleča Ministrstva za okolje in prostor.

Kofol

Pri obnovi sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Anton Harej, državni sekretar na tem ministrstvu, opiše vlogo ministrstva pri obnovi zbirališča in predstavi načrt poteka obnove:

Harej

Če so v lokalni skupnosti zadovoljni, da motorji gradbenih strojev vendarle brnijo, pa manj zadovoljstva kažejo, ko beseda nanese na komunikacijo z vsemi deležniki. Kot izpostavi Kofol, bi bilo pred pričetkom obnovitvenih del za lažje usklajevanje ter v izogib neljubim dogodkom treba sklicati sestanek, na katerem bi bili prisotni vsi deležniki.

Kofol

Če bi se sestanek zgodil, bi se po Kofolovem mnenju ustrezno prilagodilo izvedbena dela glede na primerna časovna obdobja. Tako bi se obnova in izpust namakalne vode zgodila v zimskem času, poleti pa bi se izvajala dela, ki ne bi pretirano vplivala na delovanje namakalnega sistema, s čimer bi se trenutni situaciji izognili.

Kofol

Ministrstvo za kmetijstvo je po naknadno izvedenem posvetu z uporabniki namakalnega sistema zasnovalo začasno rešitev. Ta predvideva, da bodo pridelovalci za namakanje rastlin uporabljali vodo iz reke Vipave. Gre za kratkoročno rešitev, saj je vodostaj odvisen od padavin. Več o tem pove Harej:

Harej

Kot ena izmed kratkotrajnih rešitev se kaže tudi črpanje vode iz zgornjega dela izvira Vogršček.

Harej

Nekateri so predstavljali tudi drugačne rešitve. Tako je bil del pridelovalcev naklonjen znižanju vodostaja zgornjega dela Vogrščka. Ta ukrep bi po mnenju Kofola prinesel dodaten čas, vendar nižanju gladine nasprotujejo lokalni ribiči, ker jih skrbi slabšanje življenjskih pogojev za ribe in ostale organizme.

Kofol

Poleg tega se je del manjših pridelovalcev ogrel tudi za priključitev na vodovodno omrežje, a še čakajo na vodna dovoljenja. A to je rešitev le za manjše pridelovalce. Kofol zatrdi, da tovrstna rešitev ni možna za vse, saj je cena za količine porabljene vode enostavno previsoka, poleg tega pa tudi ni jasno, ali bi je bilo sploh dovolj.

Kofol

Če poletje goriškim pridelovalcem sadja in zelenjave življenje greni s sušo, jim ga je pomlad s pozebo, ki je odnesla dobršen del pridelka. Tudi takrat bi škodo lahko omilili z vodo, saj bi ob oroševanju sadnega drevja rešili del letine. Državni zbor je včeraj sicer sprejel zakon o ukrepih za odpravo posledic spomladanske pozebe v kmetijski proizvodnji, ki daje podlago za izdelavo končne ocene škode in za nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic. Omenjeni zakon hkrati ureja možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček za lastnike in zakupnike kmetijskih zemljišč, na katerih je zaradi sanacijskih del motena dobava vode. Več o tem Harej:

Harej

Kljub večletnemu čakanju, da se bo obnova zbiralnika Vogršček začela, se je kaj hitro pokazalo, da težave lahko nastopijo tudi med samo obnovo. Upati je, da bodo načrti sanacij tovrstnih objektov v prihodnje poleg povsem birokratskih jemali v obzir tudi vremenske okoliščine, ki že tako same po sebi povzročajo težave. Nenazadnje so vodni viri bogastvo družbe, torej ravnajmo z njimi preudarno.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.