Odpiramo vprašanje, ki ga je nemogoče celovito nasloviti v formatu, kot ga ponuja Offsajd in se ga bomo zato v še širši luči lotili tudi v jutrišnjem Kultivatorju. Zato se v OFFsajdu na dan, ko je izšla knjiga, ki si po mnenju mnogih upravičeno zasluži naziv „najzloglasnejše“ - govorimo o delu Adolfa Hitlerja Moj boj, ki je zarisal poteze nacistične ideologije - osredotočamo na lik in naravnost senzacionalno zgodbo človeka, ki mu nacionalizem nikakor ni tuj. Nasprotno, to je njegov domači teren.

Govorimo o norveškem skrajno desnem ekstremistu in black metalskem glasbenem ustvarjalcu Vargu Vikernesu, ki se je celotnemu svetu predstavil kot neusmiljeno brutalni in fanatični mladostnik, ki je bil spoznan za krivega umora svojega glasbenega kolega in več požigov norveških cerkva. Oblasti so ga obsodile na maksimalno zaporno kazen 21. let, v zaporu pa jih je preživel nekje 15. V tem času se je vrgel v delo, tako v glasbo kot v širjenje svoje ideologije, ki jo zaznamuje paganizem, neo-nacizem in rasizem. Naj dodamo, da je kot glasbenik Varg Vikernes v metalskih sferah precej cenjen, tako za svoje zgodnje delo - tudi v zasedbi Mayhem, kot za svoj kasnejši solo projekt, na katerem je delal v zaporu, Burzum.

Varg Vikernes ima tri otroke in se je s svojo ženo po izpustu iz zapora preselil v Francijo, kjer pa njegov lik znova zbuja bojazni. Znanega ekstremista je policija v Franciji aretirala v preventivne namene, da ne bi storil česa strašnega. Mogoče bi kdo lahko rekel, da ni razloga, da posegajo v njegove človekove pravice, saj je odsedel svojo kazen in z izjemo kontinuiranega internetnega širjenja svoje ideologije, ne kaže znakov, da namerava storiti kakršno koli nasilno dejanja. Županja mesta, v katerem živi z družino, je celo komentirala, da nikoli ni imela občutka, da bi storil kaj takega, temveč ga vidi kot „navadnega človeka, ki rad nosi vojaška oblačila in posluša gothic glasbo“.

Vendar pa je tukaj pomembno še eno dejstvo. V Sloveniji ravnokar definiramo pojem ekstremizma, saj imamo menda ravno tako željo delovati preventivno. Preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin je na seji razpravljala prav o tem in strokovnjaki so podali številna mnenja in ocene. Med drugim, da je ogroženost s strani ekstremizma v Sloveniji nizka. Da je zaenkrat mogoče ekstremizem definirati zgolj kot „odklonske pojave, ki niso družbeno sprejemljivi“, ter najpomembneje, da je „v Sloveniji okoli 150 skrajnežev“.

Oceno je ministrstvo za pravosodje pripisalo policiji, ki pa je to zanikala ter podala stališče, da vsa prepovedana „odklonska ravnanja“ obravnava brez razlike in ne glede na ideološko, versko in interesno konotacijo. Da je to res, priča tudi primer aktivista, ki ga predstavljamo v oddaji.

V oddaji sodelujejo poznavalec black metala Davorin Lenko, profesor s Fakultete za varnostne vede Branko Lobnikar in inkriminirani aktivist.