Kdo se boji minimalne plače

Kdo se boji minimalne plače

Oddaja
6. 12. 2017 - 17:00
 / OFFsajd

Včeraj je na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v organizaciji stranke Levica potekal posvet o dvigu minimalne plače. Levica je predlog spremembe Zakona o minimalni plači v parlamentarno proceduro vložila konec oktobra. Ta predvideva dvig minimalne plače z zdajšnjih 613 na 700 evrov in izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače. Poleg tega predlog uvaja novo formulo za rast minimalne plače, in sicer tako, da bi ta bila vedno za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Predlog je konec prejšnjega meseca zavrnil odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prav tako pa mu nasprotuje vlada. Na včerajšnjem posvetu so poleg prvopodpisanega predlagatelja Luke Mesca sodelovali še strokovni sodelavec Levice Marko Kržan, ekonomista Franček Drenovec in Urban Sušnik ter sociolog Srečo Dragoš.

Marko Kržan iz Levice uvodoma predstavi namen predlagane zakonske spremembe in nove formule za usklajevanje minimalne plače z minimalnimi življenjskimi stroški.

Izjava

Usklajevanje minimalne plače z minimalnimi življenjskimi stroški bi pomenilo njen dvig na 736 evrov, kar je za dobrih 120 evrov več kot sedaj. Ta dvig naj bi bil postopen do leta 2020. Poleg nove formule usklajevanja pa predlog predvideva izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače. Vlada je namreč pred dvema letoma iz te izvzela le nekatere dodatke, ne pa vseh. Trenutna ureditev tako dopušča, da delavec minimalno plačo doseže šele z dodatki. Kržan.

Izjava

Velik del razprave se je vrtel okoli ekonomskih argumentov za dvig minimalne plače. Ekonomist Franček Drenovec je za izhodišče tega dela razprave vzel dejstvo, da rast prihodkov prebivalstva ne sledi gospodarski rasti. To je razvidno tako ob pogledu na rast bruto plač kot ob pogledu na delež stroškov dela v celokupni dodani vrednosti.

Izjava

Zaostajanje rasti prihodkov prebivalstva za gospodarsko rastjo in rastjo produktivnosti pomeni, da rast gospodarstva temelji predvsem na poceni delovni sili in ne na povečevanju produktivnosti te delovne sile.

Izjava

Nizko rast produktivnosti pa med drugim spodbujajo prav ukrepi na trgu dela, med njimi nizka minimalna plača. Ta podjetjem omogoča, da svojo dobičkonosnost in rast utemeljujejo na poceni delovni sili, ne pa na investicijah v novo opremo, ki bi povečala produktivnost. Drenovec zato opozarja, da bi morala vlada prav z ukrepi, kot je dvig minimalne plače, podjetja prisiliti v investicije in povečanje učinkovitosti proizvodnje.

Izjava

Podjetja, ki zaradi dostopne poceni delovne sile niso prisiljena investirati v izboljšave proizvodnje doma, svoje dobičke vlagajo v tujini. S tem financirajo trgovinski presežek, torej presežek izvoza nad uvozom, ki v zadnjih letih v Sloveniji podira rekorde. Drenovec.

Izjava

Urban Sušnik z Ekonomske fakultete je zato izpostavil, da hvaljenje z vedno večjim trgovinskim presežkom ni na mestu. Ta je namreč zgrajen na plečih delavcev oziroma natančneje na dejstvu, da plače rastejo počasneje od produktivnosti.

Izjava

V takšno strukturo gospodarstva, ki temelji na vzdrževanju konkurenčnosti na račun delavskih mezd, pa Slovenijo sili tudi Evropska unija. Ta namreč kaznuje države s trgovinskimi primankljaji in jim narekuje vsesplošno liberalizacijo, zato je vzdrževanje presežkov varnejša politika.

Izjava

Kljub temu pa Drenovec poudarja, da so tudi druge periferne države, ki Sloveniji konkurirajo v evropskih dobavnih verigah, v zadnjem času dvignile plače. Med njimi izpostavlja predvsem Madžarsko in Češko.

Izjava

Če sta Sušnik in Drenovec na posvetu izpostavljala predvsem ekonomske argumente, zakaj bi bil dvig minimalne plače dolgoročno koristen, pa je Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo izpostavil socialni vidik. Prejšnji teden smo v Offsajdu poročali o višini socialnih prejemkov, kot jih je predlagalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je višino socialnih prejemkov postavilo na 75 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Argument, da socialni prejemki ne morejo zadostovati za pokritje celotnih stroškov, je bil, da bi v tem primeru znižali motivacijo za delo, torej da bi bili v tem primeru socialni prejemki preblizu minimalni plači. Dragoš zato izpostavlja, da bi dvig minimalne plače omogočal tudi dvig socialnih transferjev na nivo, ki bi omogočal preživetje.

Izjava

 

*Grafi so delo Frančka Drenovca

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

audio je slab, zvok se sliši le na desni slišalki

Men se sliši na obe.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.