Prejšnji teden je hongkonška policija zaradi suma sodelovanja s tujimi silami in ogrožanja nacionalne varnosti vstopila v pisarne tabloidnega časnika Apple Daily in aretirala dva urednika in tri ljudi iz uprave, med njimi tudi izvršnega direktorja Ryana Lawa. Spornih naj bi bilo približno sto člankov. Včeraj je samozvani prodemokratski časnik, ki je sicer najbolj znan po lajfstajl kolumnah in tračih o znanih osebnostih, naznanil, da se samoukinja. Valerie Tan, članica Mercatorjevega inštituta za kitajske študije, krajše MERICS, opiše, da je hongkonška vlada zasegla tudi ves novinarski material ter zamrznila premoženje v višini skoraj dveh milijonov evrov: 

Izjava  

Kitajske oblasti ukrepe zoper medij – tudi aretacijo ustanovitelja Jimmyja Laia, ki je bil obtožen organizacije nelegalnih protivladnih protestov in spodkopavanja državne varnosti, in zamrznitev računov časnika – utemeljuje z lani sprejetim Zakonom o nacionalni varnosti. Natančneje naj bi Apple Daily zakon kršil s spodbujanjem protestov in zagovarjanju odcepitve Hongkonga od matične domovine. Gre sicer za prvi zakon, ki naj bi kršil tako imenovano načelo “ena država, dva sistema”, po katerem je za hongkonško zakonodajo pristojen tamkajšnji zakonodajni svet, ta zakon pa je sprejel kitajski Ljudski nacionalni kongres v Pekingu. Več o tem Zorana Baković, nekdanja dopisnica časopisa Delo s Kitajske:

Izjava

Valerie Tan je mnenja, da je bil časnik ukinjen, ker je kritično poročal o delovanju kitajske vlade in partije: 

Izjava

Kitajske oblasti ustanovitelju in do konca lanskega leta izvršnemu direktorju Apple Daily, Jimmyju Laiu, na podlagi nacionalnega varnostnega zakona očitajo sodelovanje s tujimi silami in ogrožanje notranje varnosti. Uroš Lipušček, do nedavnega poročevalec Radia Slovenija iz Pekinga, opiše, da se je Lai redno srečeval in sodeloval z glavnimi predstavniki kabineta bivšega ameriškega predsednika, Donalda Trumpa: 

Izjava

Hongkonški zakon o nacionalni varnosti sankcionira vsakršno subverzivno, teroristično in kompradorsko dejavnost, za katero si lahko posamezniki prislužijo doživljenjsko zaporno kazen. Po drugi strani je Peking v Hongkongu ustanovil varnostno komisijo, ki skrbi za dosledno izvajanje varnostne zakonodaje. Osumljenim se lahko prisluškuje ali pa se jih nadzoruje, po obtožbah pa se jim lahko sodi za zaprtimi vrati. Kljub temu, da so kitajske avtoritete zaenkrat izvedle prvi zares obsežen napad na hongkonško medijsko krajino, pa Valerie Tan opozarja, da niso prvič posegle v pravico do svobodnega medijskega izražanja v tem prostoru: 

Izjava

Po drugi strani je pri Apple Daily mogoče opaziti bolj kot ne prvi večji poskus – in navsezadnje tudi uspeh – kitajske oblasti po zatrtju zanjo spornega glasu. Relativno dolgo časa se namreč Peking ni vmešaval v medijsko krajino v Hongkongu, ki je bila razdeljena na vladno podprte in samodeklarirano neodvisne medije. Eden najvplivnejših izmed slednjih je bil včasih South China Morning Post, a ga je kot takega vse težje označiti, kar se je začelo po spremembi lastništva leta 2015. Takrat je časopis namreč odkupila korporacija Alibaba, njen vodja Jack Ma pa je takrat še užival podporo Pekinga. Zaradi svojih bančniških aspiracij preko podjetja Alipay, ki Komunistični partiji niso bile po godu, se je Ma bil sicer primoran umakniti iz javnega življenja, spremembe na South China Morning Postu pa še vedno vztrajajo. Več o tem Baković:

Izjava

Situacija v Hongkongu meče luč na luknje v nacionalnem varnostnem zakonu, katerega nejasnost in nedoločnost bi kitajske oblasti lahko izkoristile za teptanje medijske svobode in pravice do svobodnega izražanja vobče. A pri tem lahko podvomimo o iskrenosti prenekaterih hongkonških akterjev tako imenovane prodemokratične struje, ki pod vplivi Zahoda ustvarja dezinformacijske kampanje in neti separacionistične tendence. Kako zelo čudoviti so rezultati takih barvnih revolucij in uporov, lahko danes vidimo po celem svetu.