V Pekingu se je včeraj zaključilo zasedanje Ljudskega nacionalnega kongresa. Na njem je nekaj manj kot 3000 delegatov potrdilo dva pomembna akta. Prvi je bil zakon o nacionalni varnosti za Hongkong, drugi pa sprejem prvega civilnega zakonika. 

Ljudski kongres zaseda enkrat na leto, tokrat po nekoliko skrajšanem programu. Več o tej instituciji pove Albert Hung-yee Chen, profesor na pravni fakulteti na hongkonški univerzi.

Izjava

Največ pozornosti globalne javnosti je pričakovano vzbudil zakon o nacionalni varnosti za Hongkong. Tu je kongres sprejel le prvi zakonodajni korak. Precej bolj obsežno zakonodajno dejanje je bilo sprejetje civilnega zakonika, prvega v zgodovini Ljudske republike. 

Izjava

Sprejetje pomeni precejšen korak za kitajski pravni red. Pravne reforme, ki urejajo v preteklosti zelo arbitrarno ureditev države na Kitajskem, so sicer ena od stalnic mandata kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Pred leti so bile tako sprejete reforme, ki so formalizirale delitev med partijo in državo. Tokratni zakonski sveženj ureja celotno področje civilnega prava. O področjih civilnega zakonika Chen.

Izjava

Drugi pomemben zakonski korak, sprejet včeraj, se tiče zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu. Kongres namreč ni sprejel zakona samega. 

Izjava

V Hongkongu, kjer so lani potekali množični protesti proti predlogu zakona, ki bi omogočal izročevanje obsojencev iz nekdanje britanske kolonije pekinškim oblastem, so nov zakon sprejeli z veliko mero neodobravanja. Za razliko od številnih predhodnih predlogov lokalnih avtonomnih oblasti pa so protestniki tokrat bolj nemočni, saj se zakon sprejema na celini. Govori novinarka Shirley Yam iz časopisa Hong Kong Free Press. 

Izjava

Sprejetje zakona o nacionalni varnosti je bilo predvideno že v mali ustavi Hongkonga, ki je bila sprejeta pri pripojitvi Hongkonga Ljudski republiki Kitajski leta 1997, a se to ni nikoli zgodilo. O tem, zakaj je to sedaj storil kitajski parlament, Albert Hung-yee Chen.

Izjava

Za Kitajsko ima po mnenju komentatorke časopisa Delo in dolgoletne poročevalke iz Kitajske Zorane Baković Hongkong pomembno zunanjepolitično dimenzijo. Polotok, ki meri komaj 2700 kvadratnih kilometrov, šteje pa prek 7 milijonov prebivalcev, je namreč postal točka, preko katere so Združene države Amerike izvajale pritisk na Peking.

Izjava

V mislih Pekinga je vedno tudi otok Tajvan, ki ga ima Ljudska republika za del svojega ozemlja. V tem smislu je tu za Kitajsko - enako kot v primeru Hongkonga - na kocki vprašanje ozemeljske celovitosti, ki je veliko pomembnejša od morebitnega poslabšanja odnosov z ZDA.

Izjava

Kritiki Pekinga v Hongkongu menijo, da sprejetje zakona o nacionalni varnosti spodkopava ureditev “Ena država, dva sistema”, ki je bila dogovorjena na pogajanjih med Združenim Kraljestvom in Kitajsko ob vrnitvi Hongkonga. To so v skupni izjavi zapisali tudi zunanji ministri Združenega kraljestva, ZDA, Kanade in Avstralije. Chen meni, da pravno gledano takšna ocena zaenkrat še ni upravičena. 

Izjava

Shirley Yam meni, da bo zakon kljub temu ogrozil svobodo izražanja v Hongkongu, ki naj bi bila zagotovljena z ustavo. Pričakuje, da se bodo pritiski na novinarje povečali.

Izjava

Danes zvečer bo svoj odziv na poteze Pekinga v Hongkongu predstavil ameriški predsednik Donald Trump, ki je zaostrovanje odnosov s Kitajsko naredil za eno glavnih značilnosti svojega mandata. Evropske države se po drugi strani ne želijo zapletati v tako ostre besedne boje kot Washington. Izjema je London, kjer so napovedali podaljšanje viz za prebivalce Hongkonga in morebitno olajšanje postopka za pridobitev britanskega državljanstva

Izjava

Sprejetje zakona o nacionalni varnosti bo nedvomno močno zaznamovalo tudi jesenske parlamentarne volitve, na katerih so opozicijske, Pekingu nenaklonjene politične stranke pričakovale dober rezultat. Na lanskih lokalnih volitvah so te namreč dosegle veliko večino. O pričakovanju volitev Yam.

Izjava

Prebivalci Hongkonga so bili v teh dneh spet na ulicah, a so protestirali proti zakonu, ki ga je sprejel domači parlament in ki kriminalizira žaljenje zastave in himne Ljudske republike Kitajske. O ozadju Baković.

Izjava

Nadaljnja vzdržnost sistema ena država, dva sistema v Hongkongu je od lani vse bolj pod vprašajem. Tega ne spodkopava toliko sprejemanje zakona o nacionalni varnosti, temveč kombinacija geopolitičnih rivalstev, v središču katerih je Hongkong, in vse večje nezaupanje njegovih prebivalcev. Kot se spominja Zorana Baković, je bilo vzdušje ob vrnitvi Kitajski leta 1997 precej drugačno.

Izjava