V Rusiji so od petka do nedelje potekale parlamentarne volitve. Povsem pričakovano je zmagala stranka predsednika Vladimirja Putina Enotna Rusija, ki pa je imela nekoliko nižjo podporo kot pred štirimi leti. Takrat je dosegla 54 odstotkov glasov, danes pa uradni izidi kažejo, da jih je dobila okrog 50 odstotkov. Največji porast podpore je doživela Komunistična partija Ruske federacije z okrog 19 odstotki glasov, kar je dobrih 5 odstotkov več kot prejšnjič. Tretja je Kremlju naklonjena opozicijska stranka Pravična Rusija, sledi pa Liberalna demokratska stranka. Ta glede na program ni ne liberalna ne demokratska, saj gre za nacionalistično populistično stranko z Vladimirjem Žirinovskim na čelu, ki v dumi velikokrat podpira vlado. V parlament je prišla tudi nova stranka Novi ljudje, ki prav tako dejansko podpira vlado.

Kljub nekoliko slabšemu rezultatu je Enotna Rusija dosegla dvotretjinsko ustavno večino v dumi, kar je za vlado seveda najpomembneje. Volilno matematiko razloži Ben Aris, urednik portala bne IntelliNews.

Izjava

Veliko pozornosti so pritegnile tudi spremembe pri oddaji glasov. Volitve so potekale tri dni, prvič pa je bilo mogoče glasovati tudi elektronsko. Prav rezultati tega glasovanja so bili deležni največ obtožb volilnih nepravilnosti, predvsem v Moskvi, kjer so ti glasovi preobrnili rezultate v večini volilnih okrajev.

Izjava

Ker so tudi nominalno opozicijske stranke praviloma pripravljene podpreti vlado, se tej ni treba bati, da bi imela v parlamentu resno opozicijo. Za razliko od teh strank, ki jim včasih pravijo sistemsko opozicijske, so stranke, ki bi odločneje nasprotovale vladi, ostale zunaj dume.

Izjava

V zameno za podporo stranka Kremlja, Enotna Rusija, v nekaterih okrožjih ni predlagala svojih kandidatov, da je omogočila lažjo zmago njej naklonjeni stranki. Še bolj taktično pa se je na volitve odpravila opozicija. Tu je opazno vlogo odigral oporečnik Aleksej Navalni, ki kot politični kandidat nikoli ni imel kaj prida uspeha. V Rusiji je znan predvsem kot borec proti korupciji in tudi protesti, ki smo jim bili priča v prvi polovici leta, ne izražajo toliko podpore njemu kot nasprotovanje temu, kako ga je obravnaval represivni aparat pri njegovih sodnih procesih. Očitno pa je bilo bolj kot njegove prejšnje kandidature učinkovito politično delo tako imenovane skupine Navalni, ki jo vodi. Ta je namreč pozivala k taktičnemu glasovanju za tiste kandidate, ki so imeli največ možnosti, da premagajo kandidata Enotne Rusije.

Za to so lansirali tudi posebno aplikacijo za pametne telefone, ki naj bi uporabniku povedala, koga naj voli, da bo kandidat Enotne Rusije v njegovem okrožju izgubil. V dveh tretjinah primerov so zato predlagali glasovanje za komuniste. Vlada je temu ostro nasprotovala in od ponudnikov spletnih trgovin Googla in Appla uspešno zahtevala umik aplikacije. A tudi brez nje so Rusi očitno oddali veliko protestnih glasov, največ pa jih je dobila prav komunistična partija. Več o stranki Aris.

Izjava

Glavna ovira komunistov je sicer njihovo ostarelo vodstvo s prvim sekretarjem Genadijem Žjuganovom na čelu, ki partijo vodi že od začetka devetdesetih let.

Izjava

Opozicija je očitno najmočnejša v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Tam so lani poleti potekali protesti v podporo odstavljenemu guvernerju Sergeju Frugalu iz Liberalne demokratske stranke. Tudi tokrat so v sibirski Jakutiji zmagali komunisti. Političen proces v Rusiji je sicer precej nejasen. Nikakor ni tako avtokratski, kot bi ga radi prikazali na Zahodu, a očitno je še posebej tokrat dejansko prišlo do številnih volilnih goljufij.

Izjava

Rusija tudi ni statičen politični sistem. Od kaotičnih devetdesetih let je sedaj minilo že več kot dvajset let in v tem času se je ruska družba precej spremenila, z njo pa tudi obnašanje volivcev. OFFsajd zaključuje Aris.

Izjava