Ko Arizona reže, delavec ne podleže
V Belgiji poteka zadnji dan tridnevne stavke delavcev, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom konservativne vlade pod vodstvom premierja Barta De Weverja. Stavko so v ponedeljek začeli delavci javnega prevoza in javne uprave. Zaradi stavke je državno podjetje Nacionalna železniška družba Belgije sporočilo, da bo obratovalo manj vlakov, Agencija za pomorske in obalne storitve pa je potrdila, da bosta onemogočena ladijski tovorni promet in prevoz s trajekti. Prav tako je okrnjen javni prevoz pod nadzorom flamskega podjetja De Lijn in Bruseljske medobčinske prometne družbe. Protestno so delo prekinili tudi policisti, ki so kot razlog navedli vse slabše delovne razmere in pomanjkanje poklicnega ugleda. Drugi dan so se stavki pridružili šolski in zdravstveni delavci, danes še delavci v zasebnem sektorju. Zaradi stavke letaliških delavcev so pristojni odpovedali vse odhodne lete na glavnih letališčih v državi, Bruselj-Zaventem in Charleroi. Potek stavke predstavi novinar iz Bruslja, Dave Keating.
Izjava
Sindikati so k stavki pozvali zaradi ukrepov vlade De Weverja, saj menijo, da vodi politiko družbene razgradnje. De Wever je kot predsednik vlade zaprisegel februarja, potem ko je konec januarja pet strank doseglo dogovor o oblikovanju koalicije. Poleg premierjeve flamskonacionalistične stranke Novo flamsko zavezništvo so v koalicijo vstopili desnosredinsko Reformistično gibanje, frankofonska centristična stranka Zavezani, Krščanski demokrati in Flamci ter levosredinska stranka Naprej. Stranke so koalicijo, ki so jo zaradi značilnih barv strank poimenovali Arizona, oblikovale sedem mesecev po junijskih volitvah. Med koalicijskimi pogajanji so se stranke osredotočale predvsem na znižanje proračunskega primanjkljaja ter na pokojninsko, davčno in delovno reformo. Od začetka delovanje vlade je tokratna stavka dvanajsta mobilizacija belgijskega ljudstva. Sindikati, ki so k splošni stavki pozvali, zahtevajo višji davek na veliko premoženje in »bogastva digitalnih gigantov« ter konec brezpogojnih subvencij velikim podjetjem. Razloge za stavko predstavi sogovornik.
Izjava
V ponedeljek je vlada sprejela tudi večletni proračun, v okviru katerega je petstrankarska koalicija zvišala davek na nakup delnic, na letalske vozovnice in zemeljski plin, uvedla pa je tudi nov davek na banke. V proračunu je predvideno tudi krčenje državnih izdatkov, s katerim želi vlada zmanjšati državni dolg za več kot devet milijard evrov do leta 2029. Peter van Aelst, profesor na oddelku za politične znanosti Univerze v Antwerpnu, pojasni, da so sindikati določila proračuna uporabili za mobilizacijo delavcev.
Izjava
Proračun ukinja usklajevanje bruto mesečne plače, višje od štiri tisoč evrov, z inflacijo. Za tiste, ki zaslužijo več kot omenjeni znesek, se bo plača uskladila do štiri tisoč evrov, kar je leta 2022 veljalo za povprečno plačo v državi. Vlada je s 6 na 12 odstotkov zvišala davek na dodano vrednost za nekatere izdelke in storitve, kot so bivanje v hotelih in turističnih kampih, članstva v športnih društvih in vstopnice za kino ali glasbene festivale. Podrobneje vsebino proračuna predstavi Keating.
Izjava
Kot pojasnjuje sogovornik, sta sindikate zmotili predvsem vključitev kapice na indeksacijo mesečne plače z inflacijo in izguba nekaterih pokojninskih ugodnosti za delavce, ki so iz zdravstvenih razlogov dlje časa odsotni.
Izjava
Kot razlog stavke in protestov so delavci navedli tudi pokojninsko reformo. Vlada je julija sprejela tako imenovani poletni dogovor, s katerim je uvedla spremembe pokojninskega in davčnega sistema. V okviru dogovora se bo referenčno obdobje za javne uslužbence podaljšalo z zadnjih deset let delovne dobe na 45 let. Zvišala se bo tudi upokojitvena starost za delavce belgijskih železnic in vojake, ki se zdaj lahko upokojijo pri 55 ali 56 letih, po novem pa bo upokojitvena starost enaka kot za preostale delavce. To je trenutno 66 let, leta 2030 se bo povišala za eno leto. Van Aelst komentira, da bodo delavci delali dlje za nižje pokojnine.
Izjava
Prejšnji mesec je prav tako potekala splošna stavka, tej pa je sledil protest v prestolnici, ki se ga je udeležilo okoli 140 tisoč ljudi. Na stavko in protest se premier De Wever ni odzval. Keating pove, da vladajoča koalicija ne namerava odstopiti od varčevalnega načrta.
Izjava
Delavci so se uprli varčevalnim ukrepom premierja De Weverja, ki v želji po znižanju državnega dolga uvaja vse hujše reze v državne izdatke. Svoje ukrepe razlaga, kot da Belgijce danes čaka delo, jutri pa sadje. Zaradi nove pokojnine reforme pa je jutri dlje kot včeraj.
Dodaj komentar
Komentiraj