V današnjem Offsajdu, posvečenemu lokalnim tematikam slovenske dežele, se bomo posvetili pomislekom, ki jih povzroča odločitev Mestne občine Ljubljana, s katero podjetju Europlakat, svojemu zasebnemu partnerju, dovoljuje postavitev svetlobnih vitrin za oglaševanje v starem mestnem jedru najlepšega mesta na svetu - Ljubljane. Z ogorčenjem so se odzvali v Društvu arhitektov Ljubljana, na Zavodu za varovanje kulturne dediščine Slovenije pa so pred oglaševalskim projektom klonili.

Mestna občina Ljubljana in njen partner podjetje Europlakat namreč sodelujeta pri postavitvi postaj mestnega kolesa Bicikelj, ki ga Europlakat sofinancira V zameno za sofinanciranje mu občina dovoljuje postavitev svetlobnih vitrin, in to v starem jedru Ljubljane.

V lanskem letu sta MOL in Europlakat sklenila dogovor, s katerim lahko oglaševalsko podjetje za vsako novo postajališče mestnega prevoza Bicikelj, ki ga financira, v Ljubljani postavi 4 nove svetlobne vitrine za oglaševanje. Novih postajališč Biciklja je 20, zatorej se nam obeta 80 svetlečih oglaševalskih platen v centru Ljubljane. A postavitev svetlobnih oglasnih vitrin na prenovljeni Slovenski cesti se je pričela že pred dokončnim dogovorom med Europlakatom in MOL-om. Dvaindvajset vitrin, ki stojijo na peš poti po celotni Slovenski cesti, so na občini pred dvema letoma utemeljili kot možnost oglaševanja, ki jo je občina podjetju podala zaradi vzdrževanja avtobusnih nadstreškov. Šele kasneje pa so podpisali aneks, v katerem so dotične svetlobne vitrine postavljene v zamenjavo za nove postaje Biciklja.

Kje je takšne vrste oglaševalskih objektov dovoljeno postavljati, odloča Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije, ki za postavitev izda tudi posebno dovoljenje. V primeru postavitve novih 80 svetlobnih vitrin v mestnem jedru so prvotno predlaganih 72 lokacij zavrnili. Na zavrnjene lokacije se je občina pritožila, pritožbo pa kasneje tudi umaknila. Razlog za to je bil ponovni terenski pregled lokacij, kjer bodo stale nove oglaševalske vitrine, po katerem so na Zavodu odobrili postavitev štiridesetih svetlobnih vitrin. Zavrnili so postavitev vitrin na nabrežju Ljubljanice ter v Miklošičevem parku.

Oglaševanje v Ljubljani ni nekaj novega, zato obstajo določbe o urejanju prostora ter razni odloki o varovanju kulturne dediščine, na primer Odlok o varovanju Plečnikove dediščine, s katerimi Zavod za varovanje kulturne dediščine regulira lokacije, na katerih se sme postavljati oglasne objekte. Robert Peskar z Zavoda pojasni, zakaj je bilo oglaševanje včasih lažje regulirati.

Izjava

Kljub temu, da na Zavodu trdijo, da poskušajo vitrine postavljati na mesta, kjer niso moteče, se Marko Peterlin z  Inštituta za politike prostora s tem ne strinja. Kako on gleda na svetlobne vitrine pojasni v sledeči izjavi.

Izjava

Površine v Ljubljani, ki jih sedaj zasedajo svetlobne vitrine, so sicer regulirane z mnogimi odloki, nekaj jih omeni tudi Peterlin:

Izjava

Kateri odloki pa regulirajo področje mestnega jedra, kamor Zavod za varovanje kulturne dediščine sedaj dopušča umeščanje oglaševalskih objektov? Ljubljansko jedro je kulturno zelo bogat del prestolnice, ki ni samo prijetno na pogled turistom, ki jo obiščejo, ampak tudi domačinom. Europlakat bo z dovoljenjem občine svoje vitrine smel postavljati na primer na Čopovi, Nazorjevi in Wolfovi ulici ter tudi na Trubarjevi cesti, na Mestnem in Krekovem trgu. Kateri so odloki, s katerimi se na kulturno bogatih območjih poskuša ustaviti oglaševanje, pojasni Robert Peskar z Zavoda za varovanje kulturne dediščine:

Izjava

A občini za takšne določbe mnogokrat očitno ni mar. Tako lahko danes opazimo svetlobne vitrine tudi v Križankah, Plečnikovem delu. Občina namreč občasno dopusti postavitev svetlobnih vitrin na lokacijah, za katere niso pridobili soglasja. Več Robert Peskar:

Izjava

Od Zavoda, ki skrbi za varovanje kulturne dediščine, se pričakuje ukrepanje v primeru, ko pride do postavitev objektov na črno. Peskar pojasnjuje, da so s prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije svoje delo opravili.

Izjava

Z inšpektorata so sporočili, da nam sogovorca ne morejo zagotoviti. Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora pa meni, da so tovrstne kršitve zrele za prijavo na gradbeno inšpekcijo:

Izjava

Tokrat je očitno Zavod za varstvo kulturne dediščine klonil pred Mestno občino Ljubljana, od koder so v pisnem odgovoru na naša vprašanja odgovorili le, da je v pogodbi, ki sta jo sklenila MOL in Europlakat, zapisano, da podjetje Europlakat d.o.o. postavi in oskrbuje 20 novih postajališč za sistem Bicikelj, v zameno pa MOL dovoli postavitev 80 malih svetlobnih vitrin. O celotnem sodelovanju pa niso želeli govoriti na podjetju Europlakat.

Kljub temu, da je najbolj očiten problem, ki ga predstavljajo svetlobne vitrine v mestnem jedru, kazenje podobe starega mesta, je problematika širša in sega od elektrike, ki jo porabljajo svetlobne vitrine, pa do omejevanja prostora peščev in kolesarjev, ki se gibljejo v mestnem jedru. Več Marko Peterlin:

Izjava

Čeprav Ljubljančani živijo v mestu, kjer so za ceno mestnega kolesa pred oglaševanjem popolnoma varni le v parkih, pa ni povsod tako. Marko Peterlin predstavi nekaj primerov mest, kjer je oblastem in prebivalcem uspelo doseči lepšo mestno okolico, ki ni prenasičena z oglaševanjem:

Izjava