Korak k združitvi?
Prejšnji teden so na Severnem Irskem potekale parlamentarne volitve, na katerih je s 27 sedeži prvič v zgodovini zmagala nacionalistična stranka Sinn Féin, ki podpira združitev z Republiko Irsko. Njena največja konkurentka, probritanska Demokratična stranka unionistov, krajše DUP, ki je dobila tri poslanska mesta manj, je tako na volitvah doživela prvi poraz po letu 2003. Na Severnem Irskem od velikonočnega sporazuma, s katerim se je leta 1998 končal aktivni konflikt v Ulstru, velja zakon, da si morata največja nacionalistična in največja unionistična stranka deliti oblast. To pomeni, da bo novi predsednik vlade prihajal iz vrst Sinn Féina, njegov namestnik pa iz stranke DUP. Stranka Sinn Féin ima dolgo zgodovino z Irsko republikansko vojsko, krajše IRA, katere težnja po unifikaciji Irske je večkrat vključevala tudi teroristične akcije. Stranka deluje tudi v Republiki Irski, kjer je trenutno v opoziciji, a ima enako število poslancev kot največja koalicijska stranka. Glavna paradigma stranke je združitev irskega otoka v eno samo državo. Agnès Maillot z Univerze v Dublinu pa razlog za zmago Sinn Féina vidi predvsem v slabi kampanji unionistične stranke.
Voditelj stranke DUP Jeffrey Donaldson je dejal, da ne bo nominiral ministrov iz svoje stranke, kar pomeni, da zaradi zakona, ki predpostavlja delitev oblasti, nova vlada ne bo mogla biti sestavljena. Jonathan Tonge z Univerze v Liverpoolu meni, da je to najverjetnejša možnost, vendar po njegovem mnenju tudi ponovne volitve ne bodo prinesle sprememb.
Stalna tematika, okoli katere se tudi oblikujejo stranke na Severnem Irskem, je vprašanje izstopa iz Združenega kraljestva in priključitve Republiki Irski. Z zmago Sinn Féina se je možnost za to sicer povečala, a referendum bo mogoč šele, ko bodo javnomnenjske ankete pokazale, da so ljudje naklonjeni združitvi.
Glavno jabolko spora volitev pa je tokrat predstavljala carinska meja, ki med Severno Irsko in ostalimi deli Združenega kraljestva obstaja od brexita leta 2020. Ko je Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, je izstopila tudi iz carinske unije, ki predpostavlja, da med državami članicami ni carinske meje, torej povsem prost prehod ljudi in blaga. Velika Britanija, pod katero spada tudi Severna Irska, je z izstopom izgubila te ugodnosti. V carinski uniji ostaja Republika Irska, zaradi katere Evropska unija ni pristala na sporazum, ki bi vključeval uvedbo kakršne koli meje, torej tudi carinske, na irskem otoku. Poleg ogrožanja tradicionalno občutljive varnosti bi to pomenilo tudi kršitev velikonočnega sporazuma. Zato je leta 2020 začel veljati tako imenovani severnoirski protokol, ki so ga sprejele Velika Britanija, Evropska unija in Severna Irska. Od takrat na meji med Severno Irsko in ostalimi deli Združenega kraljestva veljajo carinske in mejne kontrole za določeno blago, ki vstopa na Severno Irsko. Svojo volitveno kampanjo je okoli tega problema zgradila predvsem unionistična stranka, ki protokolu v nasprotju s stranko Sinn Féin in Sredinskim zavezništvom Severne Irske nasprotuje. Maillot:
Sredinsko zavezništvo, ki predstavlja nekakšno vmesno alternativo obema večjima strankama, je po mnenju Maillot rekordno število glasov dobilo ravno zato, ker se v svojem programu ne osredotoča na identitetne politike.
Prva zmaga stranke Sinn Féin pomeni novo poglavje v zgodovini države. Težnje po priključitvi Republiki Irski se bodo s tem najverjetneje okrepile, vendar priključitvenega referenduma vsaj za zdaj še ne gre pričakovati.
Dodaj komentar
Komentiraj