K(o)rona brazilske stvarnosti
Koronavirusna bolezen se je uspešno razširila tudi med prebivalstvo Latinske Amerike. Medtem ko je večina držav ob višanju števila obolelih že sprejela precej restriktivne ukrepe, se zdi, da največjega gospodarstva v Južni Ameriki bolezen ne bo preveč prizadela. Tak vtis je vsaj prejšnji teden dajal brazilski predsednik Jair Bolsonaro, čigar okužba s COVID-19 se je ta teden izkazala za lažno novico. Na Twitterju je namreč koronavirusno bolezen večkrat označil za “navadno gripo” in medije obtoževal, da povzročajo nepotrebno histerijo. Brazilija naj bi bila pred pandemijo varna ravno zaradi toplega podnebja in relativno mladega prebivalstva. Kljub temu je država že prejšnji teden za obdobje 15 dni preventivno zaprla kopensko mejo z vsemi sosedami in napovedala nekatere gospodarske ukrepe, ki bi omilili posledice izpada proizvodnje in storitev.
Vlada je med ukrepi za zaščito brazilskega gospodarstva tako predvidela ukrep, ki bi delodajalcem omogočal suspendiranje delavcev z delovnega mesta brez izplačila plač. Ukrep, ki bi v naslednjih štirih mesecih privarčeval med 50 in 75 milijardami evrov proračunskih sredstev, bi vsaj malo izboljšal fiskalno precej nestabilno stanje v državi. Komentira Alfredo Saad Filho z londonske Šole orientalskih in afriških študij.
Ukrep je naletel na precejšnje neodobravanje prebivalstva in sprožil ostre kritike v medijih, tako da ga je bil Bolsonaro primoran preklicati. Največ podpore je v trenutni krizi izgubil med bolsonaristi; tradicionalno volivci in volivkami iz višjega srednjega sloja, ki jim je v kampanji obljubljal ponovno vzpostavitev reda v državi.
Če se je brazilska vlada neodločno odzvala na širjenje koronavirusne bolezni, to ne velja za posamezne zvezne države. Te so odredile različne ukrepe od popolne samoizolacije do zaprtja manjših in srednje velikih podjetij. Guvernerji brazilskih zveznih držav so tako včeraj odločno zavrnili načrte Jaira Bolsonara, da kljub vse višjemu številu obolelih za koronavirusno boleznijo ponovno odpre šole in podjetja oziroma odpravi omejitve gibanja po državi.
Najvišje število obolelih je sicer v glavnih mestih istoimenskih zveznih držav Rio de Janeiro in São Paulo. Mestne in zvezne oblasti v obema mestoma niso sprejele dovolj drakonskih ukrepov, saj se zavedajo, da bi jim oskrbovanje obolelih zaradi slabe dostopnosti in specifične lege favel - najbolj naseljenih območij v tej regiji – predstavljalo preveliko težav.
Pri preprečevanju širjenja okužb so veliko vlogo v zadnjem tednu odigrale kriminalne združbe, ki so vzele stvari v svoje roke in želijo z nadzorom prebivalstva, uvedbo policijske ure in spodbujanjem samoizolacije v favelah preprečiti epidemijo koronavirusne bolezni. Ob tem so te skupine tudi v tesnem stiku z vladajočo oblastjo.
Predsednik Jair Bolsonaro v trenutni, ne samo zdravstveni krizi hitro izgublja podporo. Prebivalstvo se zaradi šibkega in nepreventivnega odziva počuti ogoljufano in prepuščeno samemu sebi. Po državi so tako vzniknili protesti od doma; ljudje z oken in balkonov svojih hiš glasno razbijajo po loncih in ponvah.
Tudi sicer dobro leto vladavine Jaira Bolsonara Braziliji ni prineslo bistvenih sprememb v začrtani politiki, ki jo je napovedoval v predsedniški kampanji. Vrata so še vedno na stežaj odprta tujim naložbam, predvsem v obliki privatizacije prej državnih podjetij, zakonodaja še manj ščiti delovno silo, trg je še bolj liberaliziran.
Podobno neuspešen je bil z vrsto reform, ki naj bi državi prinesle gospodarsko rast.
Opozicija v obeh domovih parlamenta že razpravlja o morebitnem odpoklicu Bolsonara. Dekretom njegove vlade direktno nasprotuje tudi sodna veja oblasti. Brazilsko vrhovno sodišče je tako že v ponedeljek São Paolu dovolilo, da prekine odplačevanje zveznega dolga z namenom utrditve zdravstva v zvezni državi z najvišjim številom obolelih.
Ker ni povsem jasno, kako dolgo bodo trajale zvezne omejitve poslovanja in dejavnosti, bi država zaradi tega lahko kmalu postala insolvenčna. To bi lahko bil tudi en izmed zadnjih korakov h koncu vladavine Jaira Bolsonara.
Dodaj komentar
Komentiraj