Leti, leti socializem
V drugem krogu predsedniških volitev v Boliviji je slavil Rodrigo Paz, kandidat Krščanske demokratske stranke. S slabimi 55 odstotki glasov je prehitel nekdanjega predsednika iz stranke Svoboda in demokracija Jorgeja Quiroga, ki je državo vodil med letoma 2001 in 2002 po odstopu predhodnika Huga Banzerja. Prvi krog volitev je potekal avgusta, a nobenemu izmed kandidatov ni uspelo pridobiti potrebne večine, da bi se izognili drugemu krogu. Takrat sta bila iz boja za pozicijo izključena Eduardo del Castillo iz takrat še vladajoče stranke Gibanje za socializem, znane tudi pod kratico MAS, in Andronico Rodriguez iz vrst novoustanovljene stranke Ljudsko zavezništvo.
Za pozicijo predsedniškega kandidata stranke Gibanje za socializem sta že veliko pred volitvami tekmovala trenutni predsednik Luis Arce in tovariš Evo Morales, ki je predsedniški stolček zasedal med letoma 2006 in 2019. Arce se je naknadno umaknil, a ne v prid Moralesu, ki mu je sodelovanje na volitvah že tako prepovedano. Ustavno sodišče je namreč potrdilo ustavno omejitev dveh predsedniških mandatov, kar mu je onemogočilo ponovno kandidaturo. To je sprožilo val protestov junija letos, saj Moralesovi podporniki zavračajo odločitev sodišča. Zapuščino trenutnega predsednika oriše Enrique Castañón Ballivián, bolivijski ekonomist in predavatelj na Univerzitetnem kolidžu v Londonu.
Konec Arcejevega mandata zaznamuje zlasti goreča ekonomska kriza. Nekdaj posebej hitro razvijajoče se gospodarstvo na celini se trenutno spopada z energetsko krizo in inflacijo. V državo se uvozi več kot 90 odstotkov goriva, kar je približno 40-odstotni porast glede na prejšnje desetletje. Poleg energetske odvisnosti se soočajo tudi s primanjkljajem ameriških dolarjev, s katerimi bi financirali uvoz goriva. Več pojasni sogovornik.
Kot špekulira sogovornik, so težke življenjske razmere ljudi vplivale na izid volitev, ki so pokazale opazno zmanjšanje podpore stranki Gibanje za socializem. Na splošnih volitvah avgusta sta stranki pripadla zgolj dva sedeža v parlamentu od skupnih 130. Gre za izrazit upad v primerjavi s 75 sedeži, ki so jih zasedali minulih pet let. Njihov letošnji predsedniški kandidat Eduardo del Castillo je prejel manj kot 200 tisoč glasov za razliko od Luisa Arceja, ki je dominiral na prejšnjih volitvah z zmagovitimi tremi milijoni glasov. Castañón Ballivián razloži, kaj je vplivalo na tako očitno spremembo naklonjenosti volivcev.
Nestrinjanja znotraj Gibanja za socializem so tako vzpostavila plodna tla za vzpon stranke novoizvoljenega predsednika Rodriga Paza, ki je predvolilno kampanjo vodil posebej premišljeno. Več sogovornik.
Kot omenjeno, se je Paz v drugem krogu pomeril s Jorgejem Quirogom iz stranke Svoboda in demokracija. Sogovornik pojasnjuje, da oba izhajata iz strank desnega pola, ki na trenutne težave ponujata podobne rešitve.
Bivši volivci stranke Gibanje za socializem so torej svojo podporo namenili Pazu, ki je kampanjo vodil s sloganom »kapitalizem za vse, ne le za peščico«. Kaj to pomeni za prihodnost bolivijskega gospodarstva, pojasni sogovornik.
Poleg pajdašenja s trenutno vlado Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ima Paz v načrtu še par problematičnih potez.
Po tem ko bo Rodrigo Paz uradno zaprisegel 8. novembra, bo sledilo eksperimentiranje z namenom navidezne kapitalistične prenove Bolivije. Ta proces bodo najbolj čutili državljani, ki so z zasukom na volilnih tleh stavili na boljšo prihodnost. A ostaja jasno, da bo ta predvsem drugačna in ne pretirano svetlejša.
Dodaj komentar
Komentiraj