Pohod na La Paz
V Boliviji poteka pohod okrog deset tisoč podpornikov nekdanjega predsednika Eva Moralesa na prestolnico La Paz. Na skoraj dvestokilometrsko pot po avtocesti iz vasi Caracollo na jugovzhodu države v prestolnico La Paz so se odpravili v torek. K tednu protestov proti vladi predsednika Luisa Arceja, ki prihaja iz iste stranke kot Morales – Gibanje za socializem, krajše MAS, je nekdanji predsednik pozval dan prej. Protestni pohod proti vladi je poimenoval Pohod za rešitev Bolivije. Drugi protestniki so blokirali še druge poti v prestolnico in cesto do turistično pomembnega jezera Titikaka. Protestniki zahtevajo, da se Moralesu omogoči kandidatura na predsedniških volitvah prihodnje leto, predsednika Arceja pa krivijo za gospodarsko krizo, ki se kaže v pomanjkanju goriva in dolarskih rezerv.
Kolono na avtocesti so pri kraju Panduro pričakali podporniki predsednika Arceja, ki so med vzklikanjem »Evo – izdajalec!« napadli protestnike s fračami, kamenjem, petardami in solzivcem. Moralesovi podporniki so odgovorili s fračami in kamenjem ter prisilili Arcejeve podpornike k umiku. Arce je Moralesa obtožil, da s protestnim pohodom mobilizira podpornike za državni udar. Dan po spopadu s podporniki predsednika Arceja je Morales osebno pohod zapustil, kot je dejal, zaradi demonizacije njegove osebnosti. Po spopadu je obtožil vlado, da je nad protestnike poslala policiste v civilnih oblačilih. Pohod se ni ustavil in je v naslednjih dneh potekal brez incidentov.
Moralesov pohod na La Paz komentira neodvisna novinarka in raziskovalka ter avtorica knjige Evo's Bolivia: Continuity and Change, Linda Farthing.
Tako imenovani Pohod za rešitev Bolivije je zadnja eskalacija v znotrajstrankarskem boju med Moralesom in Arcejem, ki traja že od Moralesove vrnitve iz izgnanstva dan po Arcejevi zaprisegi, korenini pa v ustavnem sporu glede omejitve predsedniških mandatov.
Evo Morales je bil predsednik Bolivije med letoma 2006 in 2019. Na volitvah leta 2019 je kandidiral za skupno četrti predsedniški mandat, tretji po sprejetju nove ustave leta 2009, čeprav ta dovoljuje samo eno ponovno izvolitev. Parlament je leta 2015 razpisal referendum za spremembo ustave, po kateri bi lahko imel predsednik tri zaporedne mandate. 51 odstotkov udeležencev referenduma je glasovalo proti spremembi. Morales je zatem pozval ustavno sodišče, da ukine omejitve predsedniških mandatov, z obrazložitvijo, da so v nasprotju z Ameriško konvencijo o človekovih pravicah. Ustavno sodišče je leta 2017 temu pritrdilo in Morales je tako lahko postal kandidat. Na naslednjih predsedniških volitvah je zmagal, vendar so sledile obtožbe o ponarejanju volitev, kar je poleg ustavne spornosti Moralesove kandidature povzročilo proteste opozicije, nazadnje pa je predsednika k odstopu prisilila vojska. Morales je dobil politični azil v Mehiki. Za začasno predsednico se je ob podpori vojske razglasila Jeanine Añez. Dogodke povzame Farthing.
Arce je v času Moralesovega izgnanstva z njegovo podporo postal predsedniški kandidat Gibanja za socializem in s 55 odstotki glasov zmagal na volitvah leta 2020 po padcu Añez. Morales je bil takrat v Argentini. Zapletlo se je dan po Arcejevi inavguraciji, ko se je zdaj nekdanji predsednik Morales vrnil v Bolivijo. Takrat je najavil, da bo na naslednjih volitvah leta 2025 ponovno kandidiral.
Stranka MAS se je razdelila med podpornike Eva Moralesa – eviste, in podpornike Luisa Arceja – arciste. Tako so tudi poslanci, ki bi skupaj morali imeti večino v parlamentu, de facto razdeljeni na dve poslanski skupini. Na kongresu Gibanja za socializem v Cochabambi je oktobra lani evistična frakcija Arceja izključila iz stranke. Arce ni bil prisoten, ker tega kongresa ni priznaval, ampak je organiziral svojega v El Altu. Maja letos je višje sodišče v La Pazu naložilo volilni komisiji, naj upošteva arcistični kongres, kar je Morales označil za politični genocid.
Ustavno sodišče je decembra lani odločilo, da neomejeno število predsedniških mandatov ni človekova pravica, in potrdilo omejitev mandatov iz ustave. Morales, ki je bil za predsednika izvoljen že trikrat oziroma dvakrat, če začnemo štetje po sprejetju sedanje ustave, po tej odločitvi ne sme ponovno kandidirati.
Mandat ustavnih sodnikov bi moral poteči januarja, vendar si je sodišče mandate podaljšalo. Po ustavi iz leta 2009 so vrhovni in ustavni sodniki v Boliviji neposredno voljeni izmed kandidatov, ki jih prej potrdi parlament. Sodniške volitve so bile predvidene za lanski oktober, toda parlament jih zaradi blokade arcističnih poslancev ni razpisal. To je storil šele februarja letos po protestih Moralesovih podpornikov. Sodniške volitve so zdaj razpisane za prvi december. Ustavnost morebitne Moralesove kandidature pa verjetno ne bo odvisna samo od izvolitve njemu naklonjenih sodnikov, saj je Arce v začetku avgusta napovedal nov referendum o številu predsedniških mandatov.
Izjava
Sodišča zaenkrat Moralesu odrekajo domnevno človekovo pravico neomejenega predsedovanja. Kaj pa bi se, glede na sedanje razmerje moči in pretekle dogodke glede istega spora, lahko zgodilo, če Moralesu nazadnje uspe uradno kandidirati na volitvah, razloži Farthing.
Arce je bil minister za finance in gospodarstvo v Moralesovih vladah in velja za njegovega političnega učenca. Sogovorka pojasnjuje, da bistvenih političnih razlik med tekmecema ni.
Po mnenju Farthing je večji faktor pri političnih mobilizacijah navezanost družbenih gibanj na vodilne osebnosti, kar velja predvsem za Moralesa, ki ima močno podporo med kmetijskimi delavci – campesinos – in indijanskim prebivalstvom.
K možnosti mobilizacije prebivalstva okrog Moralesa vsaj delno pripomore tudi trenutna gospodarska kriza v državi zaradi zmanjkovanja dolarskih rezerv in pomanjkanja goriva. Čas Moralesove vladavine je bil po drugi strani čas gospodarskega razvoja države. Vendar pa, kot pojasnjuje Farthing, ima kriza dolgoročnejši izvor v ekstraktivističnem gospodarskem modelu države, ki ga tudi Moralesova vlada ni presegla.
Konec junija je poveljnik kopenske vojske, general Juan José Zúñiga, napovedal, da bo vojska aretirala Moralesa, če bo poskusil ponovno kandidirati. Vlada ga je po tej grožnji razrešila, naslednji dan pa so vojaki pod Zúñigovim poveljstvom zasedli trg Murillo v La Pazu, kjer se nahajajo vladna poslopja, in vdrli v predsedniško palačo. Arce je iz palače v videonagovoru pozval državljane, naj se organizirajo za boj proti državnemu udaru. Na ulicah so se zbrali protestniki, ki so blokirali ceste do trga, največji sindikat v državi – Bolivijski delavski center – pa je sklical splošno stavko. Del vojske je generalu odpovedal poslušnost. Ko je na prizorišče prispela policija, so se vojaki umaknili, Zúñiga pa je bil aretiran manj kot pol dneva po začetku poskusa vojaškega udara.
Po aretaciji je Zúñiga zatrdil, da ga je Arce izdal, saj da je prav on naročil vojaški udar proti samemu sebi, da bi si dvignil popularnost. To zgodbo je v manj kot tednu dni po udaru posvojil še Morales. Sogovornica meni, da ni zelo verjetno, da bi šlo pri vojaškem udaru za predstavo v Arcejevi režiji.
Politična kriza zaradi predsedniške kandidature Eva Moralesa je privedla do nestabilnosti, v kateri je vojska ponovno postala eden odločujočih političnih akterjev. S to mislijo Južno hemisfero zaključi Farthing.
Dodaj komentar
Komentiraj