Majava zibelka demokracije
V Grčiji so na predčasnih parlamentarnih volitvah izvolili novo sestavo 300-članskega parlamenta. S 40 odstotki je zmagala vladajoča stranka Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa. Prva izzivalka Koalicija radikalne levice – Progresivno zavezništvo, bolj znana kot Siriza, je osvojila pol manj glasov in tako z zgolj 20 odstotki doživela hud poraz. Sledilo je socialdemokratsko Gibanje za spremembe z 11 odstotki, v parlament pa sta se uvrstili še Komunistična stranka Grčije in desničarska Grška rešitev. Iz parlamenta je izpadla stranka nekdanjega finančnega ministra Janisa Varoufakisa Evropska fronta realistične nepokorščine. Volitve so bile predčasne sicer le formalno, saj so za en dan prehitevale rok rednih volitev.
Volitve so potekale po prenovljenem volilnem sistemu. Pred tem so Grki volili po sistemu, ki je zmagovalcem glede na rezultat omogočal nadreprezentiranost s tako imenovanimi bonus mandati. Včerajšnje volitve so potekale po klasičnem proporcionalnem volilnem sistemu. Spremembe volilne zakonodaje je v času vladanja uvedla Siriza, ki je oblast prevzela leta 2015. V veljavo so spremembe stopile šele na tokratnih volitvah, saj v skladu z grško zakonodajo spremembe volilnih zakonov, ki niso potrjene z dvotretjinsko večino, na prvih volitvah po sprejetju še ne veljajo. Vmes je sistem dodatnih mandatov nazaj že uvedla Nova demokracija, ampak bo ta veljal šele z naslednjimi volitvami.
V predvolilni kampanji so afere vladajoče Nove demokracije zameglile debato o ukrepih za izboljšanje gospodarskega stanja države in položaja delavk in delavcev, ki jih je evropsko zapovedana privatizacija najbolj prizadela. V ospredju sta bili predvsem železniška nesreča v dolini Tempe konec februarja in prisluškovalna afera iz lanskega leta, v kateri je obveščevalna agencija pod nadzorom premierja prisluškovala opozicijskim politikom, novinarjem in tudi ministrom lastne vlade. Prisluškovalno afero podrobneje pojasni grški novinar Niko Efstatiou, namestnik odgovornega urednika revije Lifo.
Efstatiou pove tudi, kako je na mnenje volilnega telesa vplivala železniška nesreča.
Novinar Florian Schmitz, ki grške volitve pokriva s Soluna, sicer pravi, da sta ti temi bolj kot volilno telo zanimali zunanjo javnost. To se je odrazilo tudi v končnih rezultatih, saj Nova demokracija na volitvah ni izgubljala glasov.
Na drugi strani se Sirizi taktika napadov na vlado ni obrestovala. Volivke in volivce, že tako nezaupljive do sistema, vlade in institucij, so bolj zanimale gospodarske teme. Podrobneje pojasni Schmitz.
Pri neuspelih napadih na enostrankarsko vlado Micotakisa so po besedah Schmitza velik del odigrali tudi mediji, ki so večinsko naklonjeni njegovi stranki.
Na volitvah je sodelovalo skupno 27 političnih strank, osem zavezništev in en samostojni kandidat. Seznam bi bil še daljši, če ne bi vrhovno sodišče strankam, ki jih vodijo osebe, obsojene hujših kaznivih dejanj, prepovedalo sodelovati na volitvah. Kako je do tega prišlo in kako je to vplivalo na rezultat, pojasni neodvisna novinarka Katja Lihtenvalner, ki volitve spremlja v Grčiji.
Bolj kot zmaga stranke Nova demokracija je bil včeraj očiten velik poraz glavne izzivalke Sirize, ki ni uspela mobilizirati levega volilnega telesa. Schmitz poraz razlaga s starimi grehi nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa.
Včerajšnje volitve so bile navsezadnje morda le draga predvolilna anketa pred tako imenovanim drugim krogom. Micotakis je že pred volitvami napovedal, da koalicija ni njegova skodelica čaja in da lahko Grki in Grkinje pričakujejo poletno reprizo z njemu ljubšim volilnim sistemom. Premierjeve naklepe opiše Lihtenvalner.
Grške volitve so sicer pravnoformalno obveza državljank in državljanov. V preteklosti so morali z volilno knjižico dokazovati, da se redno udeležujejo volitev, preden jim je država izdala vozniško dovoljenje ali potni list. Danes sankcij ni več, a obveza obstaja. Tudi v drugih zahodnih državah z obvezno volilno udeležbo sankcij večinoma ni, a je udeležba kljub temu visoka. Včeraj se je na volišča podalo nekaj več kot 60 odstotkov volilnih upravičenk in upravičencev. Lihtenvalner to utemeljuje z apatičnostjo dela volilnega telesa.
Dan naslednjih volitev, ki visi v zraku že od začetka volilne kampanje, datira nekam v poletje. To v Grčiji še nekoliko bolj kot drugje zmanjšuje legitimnost volitev, saj gre za izrazito turistično državo. Predvsem študentke in študentje se poleti preživljajo z delom na turističnih območjih in so oddaljeni od svojih matičnih volišč. Poleg dodatnih mandatov, ki si jih Micotakis obeta na ponovljenih volitvah, lahko tako upa tudi na večji delež glasov na račun umanjkanja mlajše volilne populacije, ki mu je manj naklonjena. Od grških volitev se tako najverjetneje poslavljamo zgolj začasno.
Foto: Evropski parlament, flickr
Dodaj komentar
Komentiraj