Makedonski državni pokojninski sklad ali krajše PIOM je prišel pod drobnogled ministrstva za delo glede dolgov privatnim pokojninskim skladom. Dolgove je PIOM v preteklosti večkrat zanikal, po začetku preiskovanja ministrstva pa je izplačal večmilijonski dolg. Njegove finančne obveznosti do dveh največjih pokojninskih skladov so skupaj znašale 11 milijonov evrov, skladi pa so potrdili, da je PIOM s plačili zamujal tudi po več mesecev. Konflikt med ministrstvom za delo in PIOM pa ustreza konfliktom med političnimi strankami. Ministrica za delo Frosina Remenski namreč izhaja iz socialdemokratskih vrst, direktorja PIOMA pa je imenovala Demokratska unija za integracijo, ki je najmočnejša albanska stranka v državi in del odhajajoče vlade.  

Nevladna organizacija Transparent International je PIOM nedavno sicer že obtožila, da njegov način delovanja vključuje elemente organiziranega kriminala. Kateri so ti elementi, nam pojasni novinar Balkan Insighta Siniša Jakov Marušič:

Makedonski pokojninski sistem je sestavljen iz treh tako imenovanih podpornih stebrov. Prvi steber so državne pokojnine, ki so izplačane neposredno iz državnega proračuna. Drugi steber so državna sredstva, ki se pretakajo v pokojnine preko privatnih pokojninskih skladov. Tretji steber pa so neobvezni prispevki privatnih pokojninskih skladov. Medtem ko javni diskurz povečini ni kritičen do takšnega javno-zasebnega partnerstva, se pogosto izražajo pomisleki, da trenutna pokojninska shema za Makedonijo ni ekonomsko vzdržjiva.

Siniša meni, da v Makedoniji kritična misel ni ustrezno razvita tudi zaradi vladajočega avtoritarnega režima:

Opozicijski socialni demokrati nasprotujejo dvigovanju pokojnin. Premierju Nikoli Gruevskemu očitajo, da je dvigovanje državnih pokojnin populistična poteza, ki ni ekonomsko vzdržljiva in zavoljo kratkoročnih rezultatov ogroža prihodnost pokojninskega sistema. Pri tem pa opozicija pozablja, da navkljub dvigovanju pokojnin slednje še vedno niso zmožne kriti življenjskih stroškov. Več o tem Siniša:

Hkrati sogovorec opozarja, da makedonska socialna politika ne prinaša želenih rezultatov. Višanje pokojnin “uravnoteži” splošen dvig cen, na področjih, kot je brezposelnost, pa vlada s ponosom izjavi, da je “komaj” 26-odstotna. Siniša:

Eden izmed glavnih argumentov proti dvigu pokojnin je torej trditev, da takšen ukrep ni ekonomsko vzdržen, ker zanj enostavno ni sredstev. Pomanjkanje sredstev pa po drugi strani ni problem, ko gre za državni birokratski aparat in razne investicije vprašljivega namena.

Na potratni administrativni aparat, ki bi lahko bil racionaliziran, se sicer opozarja, ampak je zaradi avtoritarnosti režima vsakršna resna opozicija otežena.

Problem makedonskega pokojninskega sistema zdaleč presega vprašanje enostavne ekonomske računice, ampak je tako kot vsako vprašanje distribucije sredstev politične narave. Da višina pokojnine ni zmožna kriti realnih življenjskih stroškov, po drugi strani pa se nesmotrno porabljajo sredstva za državno administracijo, ni vprašanje pomanjkanja sredstev, ampak političnih prioritet. Da se del državnih sredstev pretaka preko javno-zasebnih partnerstev, ravno tako ni tehnično, ampak politično vprašanje, saj odraža širše politično-ekonomske družbene trende.

Offsajd je pripravil vajenec Klemen