V torek je maldivski predsednik Abdulla Yameen razglasil izredno stanje. Varnostne sile so še isti dan prečesale stavbo višjega sodišča in aretirale dva od petih sodnikov. Nekaj ur nato so preostali sodniki preklicali svojo razsodbo iz prejšnjega tedna. Ta je določala, naj oblasti izpustijo 9 aretiranih članov opozicije, saj naj ne bi bili deležni pravičnega sojenja, ter da naj dvanajstim odstavljenim opozicijskim poslancem zopet vrne mandate, s čimer bi si opozicija v parlamentu pridobila večino, ki bi zadostovala za odstavitev predsednika. Burno dogajanje opiše Aiman Rasheed iz organizacije Transparency Maldives, ki je del mreže Transparency International.

Izjava

Sodniki višjega sodišča so do pred kratkim predsednika Yameena sicer močno podpirali. Zakaj so prejšnji teden sprejeli odločitev v nasprotju z njegovimi pričakovanji, ni jasno, vlada pa trdi, da je vzrok za to v podkupninah, ki naj bi jih sodniki prejeli od opozicije. Komentira Rasheed:

Izjava

Yameenova vlada prav tako trdi, da je opozicija proti njemu načrtovala državni udar. Dejstvo je, da je opozicija pred temi dogodki na sodišče vložila zahtevo, naj Yameenu umakne predsedniška pooblastila, predvsem zaradi številnih korupcijskih afer, v katere je bil vpleten. Rasheed zopet meni, da je kakršnokoli sklepanje zgolj ugibanje.

Izjava

Opozicija sicer tudi sama nikakor ni homogena. Na eni strani jo predstavlja nekdanji predsednik Mohamed Nasheed, na drugi pa mnogi, ki so bili v času njegovega vladanja izrazito proti njemu. Druži jih zgolj želja odstraniti Yameena, razloži Rasheed.

Izjava

Med člani opozicije se trenutno nahaja tudi predsednikov polbrat in nekdanji predsednik Maumoon Abdul Gayoom, ki je bil prav tako aretiran v torek. Gayoom je bi sicer po mnenju Hassana Moose iz medija Maldives Independent ključen za politični vzpon Yameena. Kasneje pa se je Gayoom od njega oddaljil in se priključil opoziciji. Razloži Moosa:

"Yameen je bil za predsednika izvoljen na volitvah leta 2013. Predtem je bil poslanec v parlamentu in je zasedal več višjih vladnih položajev. Volitve leta 2013 so bile kontroverzne iz več razlogov, a so jih opazovalci razglasili za svobodne in poštene. Yameen je član Progresivne stranke Maldivov, ki jo je ustanovil Maumoon Abdul Gayoom, njegov polbrat. Gayoom je tudi izvajal kampanjo za Yameena in mnogi menijo, da je slednji volitve zmagal prav po njegovi zaslugi. Leta 2016 sta se Yameen in Gayoom sprla in Gayooma so vrgli iz vladajoče stranke. Čez nekaj mesecev se je skupaj s svojimi podporniki priključil opoziciji. Ko je Yameenova vlada aretirala Gayoomovega sina Farisa Maumoon, tudi člana parlamenta, je to še poostrilo napetosti med bratoma."

Vzroki za razkol med polbratoma sicer niso jasni, vendar Azra Naseem z Univerze v Dublinu meni, da jih je mogoče iskati v sprejemu kontroverzne zakonodaje leta 2015, po kateri je bilo mogoče začeti prodajati maldivske otoke, ter splošnim očitkom korupcije, s katerimi se je soočal Yameen.

Izjava

Gayoom je bil sicer priljubljena politična figura in so se ga po mnenju Naseem mnogi spominjali kot samodržca, ki je vladal v prid ljudstvu. Leta 2008 je po 30 letih vladanja dovolil demokratične volitve, na katerih pa ga je v drugem krogu prehitel Mohamed Nasheed. Slednji je moral leta 2012 odstopiti, oblast pa je prevzel trenutni predsednik Yameen. Nasheed je takratno dogajanje opisal kot državni udar. Nasheed je bil kot prvi demokratični predsednik med prebivalstvom sicer priljubljen. Vzpostavil je svobodo govora, splošno javno zdravstveno oskrbo, razvijal infrastrukturo in bil okoljevarstveni aktivist. Naseem razloži, da pa ni uspel reformirati korumpiranega sodstva, kar je tudi pripomoglo k njegovemu prisilnemu odstopu.

Izjava

Kar je nazadnje sprožilo njegov padec, je bila aretacija sodnika, ki jo je zaukazal. To je sprožilo večdnevne proteste in umik podpore vojske in policije. Razloži Naseem.

Izjava

Potem ko je bil obsojen na 13 let zapora, so ga pod pritiskom mednarodne javnosti izpustili, vendar mora živeti v izgnanstvu in od tam voditi opozicijo, pove Rasheed.

Izjava

Ob aktualnem dogajanju je Nasheed pozval Indijo, naj na Maldivih vojaško intervenira. Na ta poziv se je že odzvala Kitajska, ki je Indijo pozvala, naj tega ne stori. Odnosi med Maldivi in Indijo sicer segajo daleč v zgodovino, odkar pa je na oblasti Yameen, se vse bolj ohlajajo, razloži Mossa:

"Maldivi in Indija so zgodovinsko v dobrih odnosih. Indija je ena prvih držav, ki je priznala neodvisnost Maldivov, predvsem pa je intervenirala med poskusom tamilske militantne skupine, ki so jo podpirali maldivski poslovneži, da leta 1988 zavzame prestolnico Male’ in prevzame oblast. Prav indijska intervencija je bila ključnega pomena za preprečitev udara. Odkar je bil izvoljen Yameen, so se Maldivi oddaljevali od Indije in približevali Kitajski. Indijski premier je na primer odpovedal obisk Maldivov. Ampak Kitajska je močno investirala v maldivsko ekonomijo pod Yameenom. Eden njegovih največjih infrastrukturnih projektov - most med Male’jem in bližnjim otoškim letališčem - financira Kitajska. Most se imenuje Most kitajsko-maldivskega prijateljstva. Prav tako so Maldivi pristali na sodelovanje v  Kitajskem pasu in iniciativi za gradnjo ceste, kar je bilo nedavno podpisano v prostotrgovinskem sporazumu s Kitajsko."

Poleg Kitajske pa se Maldivi v času Yameenove vlade vse bolj povezujejo tudi s Saudovo Arabijo. Razloži Mossa:

"Saudova Arabija je še ena država, ki je zelo prijateljska z Yameenovo vlado. Predvsem je k temu pripomoglo dejstvo, da so Maldivi muslimanska država. Pod Yameenom pa so se ti stiki še otoplili. Tako kot Kitajska tudi Saudova  Arabija močno investira v Maldive, vključno z gradnjo mošej in grajenjem novega letališkega terminala na glavnem maldivskem letališču. Torej da, Saudova Arabija in Kitajska imata interese na Maldivih. Opozicija je proti Yameenovim tesnim vezem z obema državama močno nasprotovala. A Yameen je na to odgovoril, da Kitajska in Saudova Arabija ne ogrožata suverenosti in se ne vmešavata v maldivske notranje zadeve tako kot zahodne države."

A kot meni Rasheed, je prav podpora Saudove Arabije poleg Kitajske velikega pomena za to, da se Yameen drži na oblasti:

Izjava

Za letošnje leto so sicer predvidene nove predsedniške volitve. Čeprav Yameen nima veliko podpore med prebivalstvom, pa zaenkrat ne kaže, da bi bil posebej ogrožen. Kot pove Rasheed:

Izjava