Komisarka za konkurenčnost Evropske komisije Margarethe Verstagen je po sedem let trajajoči preiskavi multinacionalki Google naložila 2,4 milijarde evrov težko kazen. Podjetje bo odgovarjalo zaradi kršenja evropskih zakonov o konkurenčnosti. Komisija je namreč ugotovila, da je podjetje pri rezultatih iskanja dajalo nezakonito prednost svojim lastnim izdelkom za primerjavo cen, natančneje pri storitvi Google Shopping. To storitev je Google uporabljal v 13 evropskih državah, med njimi pa ni bilo Slovenije. Kazen, ki jo je spletnemu velikanu naložila komisija, je najvišja kazen na področju konkurenčnosti v zadnjih dvajsetih letih. Google mora kršitve na evropskem trgu odpraviti v roku 90 dni. V nasprotnem primeru bo Googlovo matično podjetje Alphabet za vsak nadaljnji dan odgovarjalo s kaznijo v višini 5 odstotkov povprečnega dnevnega prometa.

Za kakšne Googlove kršitve točno gre, pojasni Dušan Caf z Inštituta Digitas:

Izjava

Pri Googlu problem predstavljajo predvsem rezultati iskanja, ki dajejo prednost sponzoriranim oglasom in Googlovim izdelkom. Podjetje s svojo ogromno bazo podatkov, torej s svojim podatkovnim kapitalom, krči možnost vstopa na trg podjetjem z manjšo bazo podatkov. Kako Google sploh služi denar in zakaj je to lahko sporno, pojasni Caf:

Izjava

Primer prednostnih rezultatov je opazen tudi pri drugih Googlovih storitvah, ne le pri Google Shopping, pojasni Pernille Tranberg iz danske organizacije Svetovalnica za podatkovno etiko:

Izjava

Evropska komisija trenutno Google preiskuje tudi zaradi kršitev v androidnih sistemih. Protimonopolno preiskavo je Evropska komisija sprožila aprila 2015. Google krši protimonopolna pravila Evropske unije s tem, da od proizvajalcev mobilnih telefonov zahteva, da že vnaprej na telefone naložijo brskalnika Google Search ali Chrome. Dodatno je Komisija ugotovila, da Google zahteva tudi inštalacijo svoje trgovine z aplikacijami Play Store. Prav tako Google finančno spodbuja proizvajalce, da naložijo samo enega od njihovih brskalnikov. Problematično je tudi, da proizvajalcem mobilnih telefonov prepoveduje uporabo konkurenčnih operacijskih sistemov, ki delujejo na podlagi androidove odprte kode. Google nadzoruje kar 90 odstotkov evropskega trga na področju aplikacij, operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov. Na svetovnem trgu 80 odstotkov pametnih telefonov uporablja Googlov Android.

O drugih kršitvah, zaradi katerih je Google v postopku pred Evropsko komisijo, razlaga Caf:

Izjava

Kazen, namenjena Googlu, je sicer najvišja v zadnjih dvajsetih letih, vendar pa je komisija zaradi kršitev konkurenčnih zakonov že prej kaznovala internetna podjetja. Pomembna je predvsem odločitev Evropske komisije v primeru Microsoftovih kršitev, razlaga Caf:

Izjava

Odločitev Evropske komisije bo po mnenju Cafa nedvomno vplivala na dinamiko spletnega trga in na politiko multinacionalk:

Izjava

Evropska komisija je aprila lani sprejela novo zakonodajo na področju varovanja podatkov, ki jih hranijo in uporabljajo multinacionalke. Zakonodaja bo v veljavo stopila šele leta 2018. Nova zakonodaja postavlja strožja merila za varovanje osebnih podatkov tudi za podjetja, ki imajo sedež izven Evropske unije, ampak zbirajo podatke o evropskih državljanih. Nova zakonodaja bo tako predstavljala izziv podjetjem, ki vstopajo na evropski trg, trenutno pa še ni usklajena z evropskimi mednarodnimi tržnimi sporazumi. Po mnenju Tranberg je sicer aktualna evropska zakonodaja povsem ustrezna, problem pa nastane pri njeni implementaciji. Medtem ko je Evropska unija uspešna pri regulaciji podjetij, ki imajo sedež v EU, je pri preganjanju multinacionalk precej neuspešna:

Izjava

Evropska komisija in natančneje njena komisarka za konkurenčnost pa ni osredotočena le na Google. Nedavno je kazen v višini dobrih 120 milijonov evrov doletela Facebook. Ta je v dokumentaciji, potrebni za prevzem konkurenčnega spletno-komunikacijskega podjetja WhatsApp leta 2014, zapisal, da uporabniški računi s Facebooka in WhatsAppa ne bodo združeni. Dve leti kasneje je storil ravno to. S podjetjem Amazon pa je Evropska komisija dosegla dogovor, ki je preprečil izrek kazni. Amazon je od založnikov prej zahteval, da jim razkrije pogoje, pod katerimi njihove knjige prodajajo druge knjigarne, in zahteval enake pogoje, s tem pa dosegel, da je na trgu vedno lahko ponujal najboljšo ceno. Po začetku postopka je te pogoje iz novih pogodb umaknil.