Med haloškim privatnim in javnim

Med haloškim privatnim in javnim

Aktualno-politična novica
6. 8. 2018 - 17:00
 / OFFsajd

Na vzpetini nad reko Dravo ob vasi Dolane stoji eden najstarejših gradov na slovenskem Štajerskem. Zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji je igral pomembno vlogo med trgovskimi potniki zgodnjega srednjega veka. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12.-ega stoletja ali celo prej. Do izumrtja gospodov Ptujskih v sredini 15.-ega stoletja je ostal v njihovi lasti, kakšno stoletje kasneje je zamenjal več lastnikov, v prvi polovici 17.-ega stoletja pa ga je kupil plemič Ivan Karel Sauer.

O protestih in novi Cvilini iniciativi za ptujsko obvoznico
 / 28. 5. 2018

Z njim ter njegovimi nasledniki se je začelo obdobje preporoda. Prva lastnika, Ivan Karel in Jurij Friderik, sta z obnovo gradu in okolice ter z nakupi posestev uspela gospostvo približati njegovi nekdanji velikosti in statusu, grad pa prenovila in  posodobila ter razširila v duhu baročnega načina življenja. Leta 1674 je bila zgrajena kapela Sv. Trojice, pred letom 1681 pa je pod gradom nastal še manjši park s paviljonom.

Med drugo svetovno vojno so nemški okupatorji grad spremenili v zbirno taborišče, od koder so slovensko prebivalstvo pošiljali v izgnanstvo in v taborišča. Po vojni je grad prešel v splošno ljudsko premoženje in je bil nekaj časa zavetišče za vojne sirote. V šestdesetih so v njem odprli hotel in restavracijo, oboje je delovalo do leta 1980, ko so visoki stroški vzdrževanja in dotrajana arhitektura upravljalce gradu z njega pregnali, lastništvo pa je v začetku 21.-ega stoletja prevzela država.

Po tem obdobju je grad propadal, leta 2012 se je v zemeljskem podoru zrušila brežina pod desnim traktom gradu. Država je v tem času na treh javnih dražbah večkrat neuspešno iskala upravljalca gradu. Zanj se je poleg nekaj privatnih investitorjev potegovala tudi občina Cirkulane, a ji država po besedah njenega župana Janeza Jurgeca tega ni omogočila.

Izjava

Zaradi nepripravljenosti Ministrstva za kulturo, ki je formalni lastnik gradu, da bi upravljanje z nepremičnino prešlo v občinske roke, so krajani občine Cirkulane leta 2005 ustanovili društvo za oživitev gradu Borl. Kot izpostavlja član društva in vodja tehnične pisarne konzorcija za grad Borl Jernej Golc, so člani navezali stik z Ministrstvom za kulturo ter zavodoma za varstvo naravne in kulturne dediščine, z dobrodelnimi akcijami zbrali sredstva za nujna vzdrževalna dela in dosegli podpis Sporazuma o sodelovanju Konzorcija grad Borl. V konzorcij je pristopilo več kot dvajset lokalnih društev in nevladnih organizacij, zavodov in podjetij. Z neprestanim delovanjem so dosegli, da je Ministrstvo za kulturo grad uvrstilo na seznam sanacije najbolj ogroženih in najkakovostnejših enot kulturne dediščine.

O prenovi ptujske mestne tržnice
 / 10. 4. 2018

Ministrstvo je novembra lani grad vključilo v omrežje NATURA 2000 in predlagalo fazno obnovo nepremičnin. Ta kot prvi korak predvideva sanacijo desnega trakta gradu in dvorišča v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov do konca leta 2020. Dela pa se ne morejo začeti ravno zaradi dejstva, da grad še vedno nima upravljalca, pojasni Jernej Golc.

Izjava

V primeru, da bi občina po prenovi prevzela upravljanje gradu, bi s tem nanjo padli tudi stroški, ki bi s tem nastali. Župan Jurgec ocenjuje, da bi bili na letni ravni preprosto previsoki za občinske zmožnosti.

Izjava

Sredstva za upravljanje želi tako država zagotoviti tudi iz drugih virov. V luči tega lahko po besedah župana tudi razumemo vključitev gradu v mrežo Natura 2000. Pod grajskimi strehami namreč gnezdi večja količina netopirjev, ki bi bili ob namestitvi ustrezne opreme zanimivi za ljubiteljsko in strokovno opazovanje.

Izjava

Razloge neuspešne kandidature občine in društva za upravljanje z gradom župan tako vidi tudi v pogojih, ki jih je ministrstvo postavilo morebitnim upravljalcem. Te predvidevajo, da se mora grad, ki je zaradi nevarne infrastrukture od leta 2010 zaprt za obiskovalce, po prenovi spet odpreti. Temu je naklonjeno tudi društvo za oživitev gradu Borl, ki je po prenovi predvidelo dejavnosti na več lokacijah gradu.

Izjava

Po besedah Jerneja Golca so v prej omenjenem konzorciju gradu Borl pripravljeni za obiskovalce odpreti tudi ustrezne muzejske zbirke.

Izjava

Predvidevajo pa tudi takšne vsebine, ki se samostojno ekonomsko pokrivajo.

Izjava

Naštete pogoje Ministrstva za kulturo upravljalcu gradu sogovornika označujeta kot poglavitni razlog za manjko zanimanja lokalnih ali tujih investitorjev, ki bi bili pripravljeni v prenovo gradu vložiti lastna sredstva, več Jernej Golc.

Izjava

Prvi korak prenove gradu bi se moral začeti že v tem mesecu. Za v začetku prispevka omenjeni podor brežine pod desnim traktom obzidja je namreč že izbran izvajalec del. Sanacijo zidu in terase gradu naj bi dokončali do konca novembra 2019. V vmesnem času bi moralo Ministrstvo za kulturo poiskati upravljalca, ki bo po končanih delih prevzel upravljanje gradu Borl. Župan Jurgec upa, da bo ta čim bolj povezan z lokalno skupnostjo, konzorcijem in društvi.

Izjava

Jernej Golc pa ostaja skromnejši in si želi, da bi od prenovljenega gradu Borl imeli nekaj koristi tudi okoliški kmetje. Kje so namreč že časi, ko se je ob sobotnih večerih na gradu spilo po tisoč litrov vina in pojedlo več deset kil mesa, se spominja Golc.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness