Poslanci državnega zbora so skorajda soglasno podprli Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028. Vzdržani so bili le poslanci Nove Slovenije. Nacionalni program je predvidel leta 2008 sprejet Zakon o duševnem zdravju, namenjen pa naj bi bil podrobni ureditvi področja in določitvi aktivnosti države pri strategiji varovanja duševnega zdravja. Prav tako pa tudi opredelitvi ciljev, organizacije, razvoja in nalog izvajalcev s področja varstva duševnega zdravja.

Slika duševnega zdravja je v Sloveniji slaba. Problematična sta alkoholizem in pogostost samomorov. Povečuje se tudi zdravniška obravnava duševnih težav. Od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni zdravstveni ravni za 26 odstotkov, na sekundarni za 70 odstotkov. Vesna Švab, psihiatrinja in predsednica društva ŠENT, ki je sodelovala pri pripravi resolucije, oriše situacijo na področju duševne oskrbe.

Izjava

V Sloveniji smo imeli v 70. letih neposreden dostop do  psihiatrične obravnave v psihiatričnih dispanzerjih v okviru  zdravstvenih domov, ki so v 90. letih razpadli. Čakalne dobe za prvi psihiatrični pregled so večmesečne. Večina  psihiatričnih obravnav se izvaja v psihiatričnih bolnišnicah, kjer je zaposlenih več kot 80 odstotkov vseh psihiatrov.  Bolnišnične obravnave so relativn dolge, pogoste so vnovične hospitalizacije pri ljudeh s hudimi duševnimi motnjami. Švab opozori na obremenjenost sekundarne stopnje, saj sistem …

Izjava

Resolucija nacionalnega programa za duševno zdravje predvideva regionalizacijo in v skupnost usmerjeno delo za duševno zdravje. Cilje in namene pojasni Švab.

Izjava

Resolucija predpisuje ustanovitev 25-ih regionalnih centrov za duševno zdravje, ki bodo sestavljeni iz oddelka za otroke in mladostnike ter oddelka za odrasle. Posamezni center naj bi pokrival približno 16 tisoč mladostnikov in od 50 do 70 tisoč odraslih. Povezoval naj bi se z lokalnimi centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi. Več, Švab.

Izjava

Dodaten poudarek daje resolucija nacionalnega programa na kadrovsko okrepitev. Govorimo predvsem o povečanju števila kliničnih psihologov s približno 6 na približno 17 kliničnih psihologov na 100 tisoč prebivalcev. Naslavlja se  tudi akutno pomanjkanje subspecializacije pedopsihiatrov.

Izjava

Kljub temu, da je bil predmetni zakon sprejet že leta 2008, smo na pravo strategijo čakali skoraj deset let. Čemu?

Izjava

Švab je optimistična in zadovoljna s sprejetim predlogom, opozarja pa na morebitne težave pri implementaciji predmetne resolucije.

Izjava

Sprejem resolucije pozdravljajo tudi druge nevladne organizacije. Suzana Oreški iz društva Altra - Odbor za novosti v duševnem zdravju podpira vključenost nevladnikov v implementacijo strategije. Izpostavlja tudi usmerjenost v skupnost in odhod psihiatrov “na teren”.

Izjava

Do predloga je v maniri “PREmalo, PREpozno” kritičen Vito Flaker s Fakultete za socialno delo. Izpostavlja, da regionalizacija in večanje kapacitet primarne stopnje še ne pomenita deinstitucionalizacije. Poleg tega ga skrbi, da gre le za podvajanje že obstoječih sistemov, ki pa sami po sebi ne rešujejo problema.