Francoska vlada je včeraj predstavila reformo priseljenske in azilne zakonodaje, ki bo, v kolikor bo sprejeta na parlamentarni obravnavi aprila, močno zaostrila pogoje za prosilce za azil v Franciji. Reforma zakonodaje bi kriminalizirala nezakonita prečkanja meje in uvedla orodja za hitrejši izgon tistih oseb, za katere oblasti ocenjujejo, da ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev azila. Prav tako bi se po reformi podaljšal maksimalni čas pridržanja migrantov v pripornih centrih, in sicer s 45 na 90 dni.



Vlada predlagano reformo utemeljuje predvsem z njeno pravičnostno naravo, češ da bo slednja zagotovila bolj pravično obravnavo migrantov. To utemeljuje predvsem z olajšanjem pogojev za pridobitev azila mladoletnih in s predvideno razpolovitvijo časa, ki ga oblasti potrebujejo za avtorizacijo prošenj za azil. Notranji minister Gerard Collomb je izpostavil, da naj bi bila prednost reforme prav v tem, da bo zaščitila tiste begunce, ki so upravičeni do azila, se pravi tiste, ki bežijo pred vojnami in represijo.

Največ očitkov je predlog reforme deležen od francoskih nevladnih organizacij. Govorili smo z Vincentom Brosselom iz nevladne organizacije La Cimade, ki izpostavlja, da je predlagana reforma vlade Emmanuela Macrona zgolj nadaljevanje migrantske politike, ki se v francoskem političnem prostoru zaostruje že več let. Brossel vsebino zakona opiše tako:

Izjava

Vsebina predlagane reforme, ki sicer pomeni nadaljevanje poskusov sprememb na področju migracijske zakonodaje predhodnih sredinskih vlad, je, kot opozarja Brossel, presenetljiva predvsem z vidika predvolilne kampanje premierja Macrona. Kot opozarja, bo predlagana zakonodaja v primeru sprejetja močno poostrila že obstoječe represivne prijeme, ki so jih migranti deležni ob prihodu v Francijo.

Izjava

Predlagana reforma trenutno nima velike podpore tako levih kot desnih strank. Prve jo ocenjujejo kot pretirano represivno, medtem ko ji desne stranke očitajo ohlapnost in popustljivost. Prav tako pa predlogu reforme nasprotujejo tudi nekateri poslanci iz stranke Emmanuela Macrona. Pri tem pa omenimo, da je predstavitev reforme v odgovor prejela proteste, ki so se jih udeležili tudi zaposleni na Francoskem uradu za zaščito beguncev, krajše OFPRA.

Brossel dvomi, da bo reforma sprejeta v predlagani obliki, če pa se to zgodi, bodo spremembe v prihodnosti drastično vplivale na migrante. Ena izmed problematičnih točk reforme je tudi oteževanje dostopa migrantov do sodne obravnave. Migranti bodo lahko do sodnika pristopili šele po obdobju treh dni, medtem ko jih bo lahko policija v tem času že deportirala.  

Izjava

Brossel pri vprašanju predlagane reforme izpostavlja tudi manipulacije javnega mnenja, ki naj bi jih pri promoviranju reforme izvajala vlada. Kot pravi, vlada manipulira v dveh točkah. Prva je v poudarjanju razlik med ekonomskimi migranti in begunci, druga pa v nedefiniranih obljubah dodatnih sredstev za migrante, medtem ko zakon sam po sebi večinoma vsebuje le omejitve.

Izjava

Če govorimo o spremembah na področju migrantske politike v Franciji, pa se lahko ustavimo še v severni Franciji, natančneje v mestu Calais. To velja za zbirno točko tistih migrantov, ki nameravajo pot nadaljevati proti Veliki Britaniji. Leta 2016 se je tam zaprlo begunsko taborišče, znano pod imenom Džungla, o katerem se je veliko poročalo prav na račun neznosnih razmer, v katerih so bivali tam nastanjeni migranti. Brossel opozarja, da naj bi kljub zaprtju Džungle na območju mesta Calais po nekaterih ocenah trenutno prebivalo okrog tisoč migrantov.

Izjava

Brossel poudarja, da lahko v Franciji na področju integracije migrantov izpostavimo tudi številne pozitivne plati. Vendar pa opozarja, da so najbolj problematične prav razmere, ki so jih deležni trenutni prosilci za azil in predvsem tisti, ki bodo deležni morebitnih prihodnjih zaostrenih pogojev francoske oblasti.

Izjava